Paradontalna bolezen, paradontitis ali paradontoza je kroničen vnetni proces, ki se lahko kaže s krvavenjem dlesni in neprijetnim zadahom, sicer pa v večini primerov poteka brez kliničnih znakov (počasi, brez bolečin in nadlog). Običajno se težav zavemo šele, ko pride do globokih gnojnih obzobnih žepkov ali ko začnemo izgubljati na videz zdrave zobe. Vzrok teh težav so zobne obloge, kjer bakterije izločajo toksine in encime, ki poškodujejo globlja zobna tkiva in čeljustno kost. Posledično odstopijo dlesni, nastanejo zobni žepki, zobje pa postanejo navidezno daljši in majavi. K nastanku bolezni prispevajo predvsem dejavniki, na katere lahko vplivamo sami, torej zobna higiena, kajenje in stres.
Paradontoza pa žal ni edina posledica kroničnega vnetja dlesni. Vnetja v ustni votlini namreč predstavljajo odprto rano, skozi katero bakterije prehajajo v krvni odtok in se širijo po telesu. Neprestana borba telesa s kroničnim vnetjem v ustni votlini pa je lahko vzrok kasnejših resnejših bolezni in sicer srčno-žilnih bolezni, bolezni dihal, sladkorno bolezen, osteoporozo, zapletov pri nosečnosti, …
Kaj lahko storiš sam za zdravje svojih zob?
Paradontalno bolezen lahko preprečimo zgolj s pravilno, dosledno in redno zobno higieno – ščetkanje, nitkanje, uporaba ustne vodice, zobne prhe in vsaj 1x letno obisk ustnega higienika.
Uporaba zobne ščetke:
- Zobe ščetkaj vsaj 2x dnevno po 2 minuti oz. dokler niso zobje na otip z jezikom povsem gladki.
- Ni toliko pomembna moč kot je pomembna vztrajnost pri ščetkanju. Premočno ščetkanje namreč lahko poškoduje zobno sklenino in dlesni.
- Ščetkanja se loti sistemsko. Vsakemu zobu posebej nameni nekaj pozornosti in ga oščetkaj od dlesni proti vrhu.
- Uporabi zobno pasto s fluoridom, pastam za beljenje zob pa se raje izogibaj.
- Zob si ne umivaj takoj po jedi, takrat raje uporabi ustno vodico.
Medzobni prostori:
- Medzobni prostori predstavljajo skoraj polovico zobne površine.
- Za tesne medzobne prostore uporabi nitko ali zobno prho, za tiste nekoliko širše medzobne prostore pa lahko uporabiš medzobno ščetko. Po nasvet, katera medzobna ščetka bi bila zate najbolj optimalna, se lahko obrneš na izbranega zobozdravnika ali ustnega higienika.
- Kadar zgoraj naštetih pripomočkov nimaš v bližini, lahko uporabiš zobotrebec, vendar bodi pozoren, da z njim ne poškoduješ dlesni.
Uporaba ustne vodice:
- Ustna vodica ne nadomesti temeljitega ščetkanja zob, zavira pa nabiranje zobnih oblog med jutranjim in večernim ščetkanjem.
- Za redno uporabo so primerne tiste ustne vodice, ki delujejo neposredno na obloge. Za zobe je dobro, če ustna vodica vsebuje fluoride.
- Ustne vodice za osvežitev sape ne delujejo proti zobnim oblogam, ampak zgolj za krajši čas prikrijejo slab zadah.
Hrana, ki varuje tvoje zobe:
- Je hrana bogata z vitamini B, C, D, železom in kalcijem.
- Čvrsto sadje, zelenjava, oreščki in polnozrnata žita koristijo zobem.
- Izogibaj se sladkorjem in ogljikovim hidratom – le-ti se nabirajo na zobni steni, iz njih pa bakterije tvorijo kisline, ki razžirajo zobno sklenino in povzročajo zobno gnilobo.
- Prav tako se izogibaj kavi, črnemu čaju, sladkim in gaziranim pijačam. Najprimernejša tekočina je seveda voda.
Škodljive razvade:
- Alkoholne pijače dražijo sluznico dlesni.
- Kajenje zmanjšuje prekrvavitev dlesni.
- Obe razvadi izsušujeta ustno votlino, zato se hrana v medzobnih prostorih zadrži dlje časa, kar povzroči lažje nabiranje zobnih oblog.
- Grizenje nohtov ni le grda razvada, ki ni najbolj higienična, ampak lahko s tem početjem tudi poškoduješ dlesni. Prav tako lahko dlesni poškoduješ z žvečenjem zobotrebca.
Več o paradontalni bolezni si lahko prebereš na:
https://www.lekarnar.com/clanki/parodontoza-izognimo-se-ji-pravocasno
