Navodila za paciente

Ali te skrbi, da imaš spolno prenosljivo okužbo?

Preglej vse

POVZETEK

Vrste SPO:

  • Virusne okužbe (HPV, genitalni herpes, HIV, hepatitis A, B in C).
  • Bakterijske okužbe (gonoreja, klamidija, sifilis).
  • Glivične okužbe (kandidioza).
  • Drugo (trihomoniaza, sramne uši).

Prenos SPO:

  • Nezaščiteni spolni odnosi.
  • Stik kože oz. sluznice s telesno tekočino (semenska tekočina, nožnični izloček, materino mleko, okužena kri, … ).
  • Možnost prenosa med vaginalnim, analnim ali oralnim spolnim odnosom.
  • Kondom je varna zaščita, v kolikor je pravilno shranjen in pravilno uporabljen.
  • Tudi diafragma ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami z izjemo HIV-a.

Zaščita:

  • A – Vzdržnost oziroma abstinenca.
  • B – Bodi zvest.
  • C – Pravilna in dosledna uporaba kondomov.
  • D – Testiranje na spolno prenosljive okužbe vseh, ki so spolno aktivni in kažejo znake spolno prenosljivih okužb ali so imeli nezaščiten spolni odnos z osebo, ki je okužena.
  • Cepljenje.
  • Pazljiva izbira spolnega partnerja.

VIRUSNE OKUŽBE

Humani papilomavirus (HPV)

Povzetek:

  • HPV virus ne izbira, okužita in zbolita lahko oba spola.
  • Prenos pri spolnem odnosu preko kože in sluznice.
  • Preventiva: uporaba kondoma zmanjša možnost prenosa virusa.
  • Cepljenje zagotavlja zaščito pred raki, ki jih povzročajo različni sevi HPV-ja, ne ščiti pa pred anogenitalnimi bradavicami.
  • Pomembni so redni ginekološki pregledi. Po 20. letu starosti se na vsake 3 leta opravi ginekološki pregled, ženske se vključijo v nacionalni preventivni program za odkrivanje raka na materničnem vratu ZORA.
  • Več o HPV si lahko preberete v prispevku “Ali veš, da je okužba s humanim papiloma virusi (HPV) je najpogostejša spolno prenosljiva okužba?”

Genitalni herpes

Povzetek

  • Prenaša se z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
  • Značilen je mehurček na koži ali sluznici.
  • Preventiva je pazljiva izbira spolnega partnerja.

Genitalni herpes je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča virus herpes simpleks tipa 2 (oralni herpes povzroča virus herpes simpleks tipa 1). 20% okuženih nima izraženih znakov okužbe, vendar kljub temu izločajo virus, ki ga med spolnim odnosom prenesejo na partnerja.

Pot prenosa: Neposreden stik kože ali sluznice z izločki, ki vsebujejo virus. Možnost prenosa med oralnim, vaginalnim in analnim spolnim odnosom z okuženo osebo.

Simptomi: Pogosto brez bolezenskih znakov. Prva okužba, v kolikor je izražena, pa se kaže:

  • Bolečina pri sedenju in hoji.
  • Pokažejo se značilni mehurčki na koži ali sluznici.
  • Znaki podobni gripi.
  • Povečane dimeljske bezgavke.
  • Pekoče uriniranje.
  • Prozoren izcedek.

Zdravljenje: Čimprej (najkasneje v 4 dneh) je potrebno obiskati osebnega zdravnika, izbranega ginekologa ali urgentno službo. Hujše zagone okužbe zaviramo z določenimi virostatiki. Pogoste zagone okužbe lahko preprečimo z vsakodnevnim jemanjem zdravil, pri čimer hkrati zmanjšamo možnost prenosa virusa na še ne okuženega partnerja.

Dekleta, ki so okužena z genitalnim herpesom, morajo med nosečnostjo hoditi na redne ginekološke preglede. V kolikor se dekle med nosečnostjo z genitalnim herpesom okuži prvič, lahko virus prenese tudi na plod (neonatalni herpes). Taka okužba je lahko življenjsko nevarna za plod, saj lahko izzove spontani splav ali prezgodnji porod.

Preventiva: Kondom ni 100% zaščita, saj je z virusom lahko okužena okoliška koža, ki je kondom ne zaščiti.

Več o samem genitalnem herpesu si lahko prebereš na:

HIV

Povzetek

  • Prenos preko okužene krvi, predsemenske tekočine, izločkov iz nožnice, materničnega vratu in preko materinega mleka.
  • Okužba za celo življenje.
  • Redna terapija uspešno zmanjša virusno breme do te mere, da okuženi ni kužen.
  • HIV pozitivne osebe na redni terapiji imajo lahko kvalitetno življenje in normalno življenjsko dobo.
  • Stigmatizacija HIV pozitivnih je posledica neznanja in lahko ubija.
  • Preventiva: pravilna uporaba kondoma, poznavanje statusa, redno testiranje obeh spolnih partnerjev, v skrajni sili PrEP ali PEP (glej spodaj).

Okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), ki povzroča sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS), v Sloveniji ni pogosta, a vendar je še vedno v porastu. Virus HIV napade naš imunski sistem – limfocite T pomagalke, ki so pomembne za obrambo pred nalezljivimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka. Najpogosteje se s HIV-om okužijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, okužijo se lahko tudi intravenozni uživalci drog, ki si delijo skupno iglo. Osebe okužene s HIV-om najpogosteje prenesejo virus na druge osebe v prvih mesecih po okužbi, saj je virusno breme v telesu zelo visoko, sami pa pogosto še ne vejo, da so okuženi. Z redno terapijo se lahko virusno breme toliko zmanjša, da oseba okužena s HIV-om ni več kužna. Medicina je namreč v tem času tako napredovala, da okužene osebe ob redni terapiji lahko dočakajo primerno starost, vendar pa se pri njih določene bolezni starejših (npr. srčno-žilne bolezni, presnovne bolezni, bolezni jeter, ledvic, …) pojavijo nekoliko bolj zgodaj kot običajno.

Pot prenosa: Najpogosteje se virus HIV prenaša s spolnimi odnosi preko telesnih tekočin. Virus se nahaja v krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice in materničnega vratu ter v materinem mleku. V slini (kjer ni prisotna kri), znoju, solzah in seču je premalo virusa, da bi se s temi telesnimi tekočinami lahko okužili z virusom HIV. Pri homoseksualnem spolnem odnosu je tveganje za prenos okužbe večje za pasivnega udeleženca (receptivni analni odnos), medtem ko se v heteroseksualnem spolnem odnosu virus lažje prenese z moškega na žensko kot obratno. Virus se prenaša tudi med intravenoznimi uživalci drog, ki si za vbrizganje droge delijo skupno iglo. Preko transfuzije se virus HIV v Sloveniji ne prenaša, saj vsako darovano kri testirajo na prisotnost virusa. Virus HIV pa se lahko prenese tudi z matere na plod, v kolikor nosečnica ni na ustrezni terapiji.

HIV se ne prenaša z vsakodnevnimi, običajnimi dejavnostmi in družabnimi stiki. Ne prenaša se s stikom s predmeti, oblačili ali hrano. Prav tako se HIV ne prenaša:

  • S sobivanjem s HIV pozitivno osebo.
  • Z vbodom s šivalno iglo.
  • S krvjo, ki pride v kontakt z nepoškodovano kožo.
  • S spermo, ki pride v kontakt z nepoškodovano kožo.
  • S spermo, ki pride v kontakt z zaceljeno rano – tveganje obstaja samo, če rana ni zaceljena.
  • Z uporabo jedilnega pribora, krožnikov ali kozarcev, ki jih je uporabljala oseba okužena s HIV-om.
  • S souporabo pripomočkov za nego nohtov, pincete, mila, brisač, …

Simptomi: Od okužbe do pojava simptomov lahko minejo 3 tedni. V tem času se lahko pojavi akutni retrovirusni sindrom z naslednjimi znaki:

  • Povišana telesna temperatura.
  • Bolečine v mišicah.
  • Povečane bezgavke.
  • Glavobol.
  • Driska.
  • Slabost.
  • Bolečine v žrelu.
  • Plitve razjede in rdečkasti izpuščaji na koži, ustih ali zadnjiku.

V 2-4 tednih simptomi izzvenijo in sledi večletno obdobje brez večjih težav. Pri nezdravljeni okužbi imunski sistem osebe začne propadati, pojavi se hujšanje, dolgotrajne driske, kognitivne (spominske) motnje, rakave in druge bolezni, ki bi pri zdravih ljudeh potekale bistveno lažje ali pa se celo ne bi razvile.

Zdravljenje: Zdravljenje oseb okuženih s HIV-om je vedno bolj učinkovito kljub temu, da mora taka oseba doživljenjsko slediti predpisani terapiji. Ob redni in učinkoviti terapiji postane virus v krvi nezaznaven in tako taka oseba ni več kužna. HIV pozitivne osebe se zdravijo preko osebnega zdravnika in so vodene v ambulanti infekcijske klinike.

Preventiva: Med spolnim odnosom uporabljaj zaščito. HIV ni izbirčen, zato vsakič, ampak čisto vsakič, pri spolnem odnosu uporabi kondom. V Sloveniji sta na voljo tudi dve možnosti preventivne terapije, ki jo predpiše specialist infektolog:

  • PEP (zaščita po izpostavitvi, »post-exposure prophylaxis) je štiritedenska zaščita, ki jo je potrebno uvesti v prvih 72 urah po izpostavljenosti morebiti okužbi. PEP v več kot 90% zaščiti osebo, ki je bila izpostavljena. Seveda ima terapija tudi stranke učinke, zato je vseeno boljše že v samem začetku uporabiti kondom.
  • PrEP (zaščita pred izpostavitvijo, »pre-exposure prophylax) je običajno namenjena moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) z zelo tveganim vedenjem. Ob upoštevanju navodil glede aplikacije te vrste terapije, se kljub izpostavljenosti morebitni okužbi le-to lahko v 90% prepreči. V Sloveniji je PrEP samoplačniška terapija, recept napiše zdravnik infektolog, zanj pa potrebujete napotnico osebnega zdravnika. Pomembno: PrEP ne ščiti pred drugimi SPO, zato vseeno vedno uporabljaj kondom za zaščito.

Več o HIV-u si lahko prebereš na:

Hepatitis A, B , C

Povzetek:

  • Virusne okužbe.
  • HAV se prenaša oralno-fekalne, HBV s telesnimi tekočinami, HCV s krvjo.
  • Virus napade jetra, tipična je bolečina pod desnim rebrnim lokom, sprememba v barvi urina, pogosta zlatenica.
  • Preventiva: Uporaba zaščitnih sredstev (npr kondom), ustrezna higiena, cepljenje.

Virusi hepatitisa A, B in C so virusi, ki povzročajo vnetje jeter.

Pot prenosa:

  • Hepatitis A (HAV) se prenaša oralno-fekalno, najpogosteje z onesnaženo vodo ali hrano. Pri spolnih odnosih se prenaša preko rimminga in s spolnimi igrami z blatom.
  • Hepatitis B (HBV) se nahaja v telesnih tekočinah kot so kri, slina, sperma, vaginalni izločki, urin in materino mleko. Virus lahko v telo vstopi skozi sluznico, poškodovano kožo ali neposredno v krvni obtok. HBV se najpogosteje širi z nezaščitenimi spolnimi odnosi, med intravenoznimi uživalci drog se širi z uporabo iste igre, lahko se prenese iz matere na plod, pa tudi s souporabo higienskih pripomočkov (npr. zobna ščetka, britvica, …).
  • Hepatitis C (HCV) se prenaša s krvjo. Nahaja se tudi v drugih telesnih tekočinah, a so za prenos okužbe te tekočine manj pomembne. Pri spolnim odnosih se prenaša, kadar pride do poškodovanja sluznice (intenzivnejši spolni odnos, fisting, …). Uživalci drog, ki si droge injicirajo ali njuhajo, se lahko okužijo z uporabo kontaminiranih igel ali pripomočkov za snifanje. Prenos je možen tudi s souporabo higienskih pripomočkov (npr. zobna ščetka, britvica, …).

Simptomi:

  • HAV določen odstotek ljudi preboli asimptomatsko in so zgolj prenašalci virusa, medtem ko se veliki večini ljudi po 3-4 tednih po okužbi pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine pod desnim rebrnim lokom, sledi zlatenica, blato svetle barve, medtem ko je urin temen.
  • Večina okuženih s HBV bolezen prebolijo asimptomatsko. Pri drugih se okužba s HBV običajno pokaže 1-2 tedna po okužbi, najprej s slabim apetitom, utrujenostjo, slabostjo, glavobolom in povišano telesno temperaturo, urin je temne barve, blato pa svetle, pri čimer ima okužena oseba lahko drisko ali zaprtje. Redke ob tem srbi koža.
  • Okužba s HCV v 80% poteka asimptomatsko. Kadar nastopijo klinični znaki bolezni, pa taka oseba občuti utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, ima temen urin, izgubi apetit, pojavi se zlatenica. Pogosto so nekoliko povečana jetra.
  • HBV in HCV se lahko razvijeta v kronično bolezen, pri čimer lahko pride do ciroze jeter, pri manjšem številu okuženih lahko pride tudi do raka jeter.

Zdravljenje:

  • HAV se zdravi simptomatsko. Okužena oseba potrebuje počitek. Bolezen praviloma izzveni sama. Pri starejših lahko v redkih primerih pride do zapletov na jetrih.
  • Akutni HBV zdravimo simptomatsko, medtem ko kronično obliko bolezni zdravimo z virostatiki. Pri najhujši obliki bolezni je zaradi odpovedi jeter potrebna presaditev organa. Zdravljenje kronične oblike je dolgotrajno, marsikdaj doživljenjsko. Ker so jetra glavni razstrupljevalni organ v telesu, je potrebna previdnost pri uživanju mastne hrane in alkohola.
  • Če ne zdravimo akutnega HCV-ja, se ta lahko razvije v kronično obliko. Novejša zdravila lahko uspešno odstranijo virus iz krvi, a imajo veliko neželenih stranskih učinkov. Pri bolnikih, ki se jim razvije ciroza jeter ali karcinom jeter, je možnost presaditve organa.

Preventiva:

Najboljša preventiva proti HAV in HBV je cepljenje. Za HCV cepivo še ni na voljo, zato med spolnim odnosom vedno uporabljate primerno zaščito – kondom. V kolikor pride do možnosti okužbe, se je potrebno testirati na okužbo.

Več o hepatitisih si lahko prebereš na:

BAKTERIJSKE OKUŽBE

Gonoreja

Povzetek:

  • Bakterijska spolno prenesljiva okužba.
  • Zadržuje se na vlažnih predelih (sluznica vagine, penisa, maternični vrat, sečnica, danka, …).
  • Prenaša se z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
  • Običajno se pojavi pekoče uriniranje, gnojni izcedek.
  • Preventiva: dosledna in pravilna uporaba kondoma pri vsakem spolnem odnosu.

Gonoreja ali kapavica ali triper je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoea. Bakterija se najpogosteje naseli na topla in vlažna mesta na telesu, kot so sluznica vagine in penisa, maternični vrat, sečnica, pa tudi v danki, očeh in grlu. Na suhih mestih se ne zadržuje, saj v takih pogojih hitro odmre. Gonoreja je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, s katero se okužijo mladi, stari med 15 in 24 let.

Pot prenosa: Najpogosteje se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi (oralni, vaginalni, analni), redkeje preko rimminga in poljubljanja.

Simptomi:

  • Pri ženskah gonoreja običajno poteka asimptomatsko. V kolikor se pojavijo simptomi, se okužba kaže z gnojnim izcedkom iz nožnice, pekoč občutek pri uriniranju, močne bolečine in krči med menstruacijo ter bolečine v spodnjem delu trebuha.
  • Pri moških se v 90% izrazijo simptomi bolezni v 3-7 dneh po okužbi. To je pekoč občutek med uriniranjem, bel/rumen/zelen izcedek iz sečnice oziroma penisa, boleča in otekla moda.
  • Gonoreja, naseljena v danki, običajno ne povzroča večjih težav, lahko pa občutiš srbenje okoli anusa, pojavi se izcedek in bolečina med odvajanjem blata.
  • Gonoreja v žrelu se kaže kot rahlo vneto grlo.
  • Pri nezdravljeni gonoreji se čez čas začnejo pojavljati kožni izpuščaji v obliki mehurjev ali napolnjeni z gnojem. Lahko se pojavijo artritisu podobna vnetja sklepov, najpogosteje v kolenih. Razvije se lahko vročina, glavobol, bolečine v mišicah in vratu.

Zdravljenje: Gonorejo zdravimo s kombinacijo antibiotikov, ki jih zaužijemo v obliki tablete, hkrati pa je antibiotik potrebno aplicirati z injekcijo tudi v mišico. Običajno se tako pozdravi tudi klamidijo, ki je pogosto pridružena okužba. Šele ko zdravnik potrdi negativen bris, lahko nadaljuješ s spolnimi odnosi.

Preventiva: Poleg abstinence in stalnega spolnega partnerja, je najboljša zaščita pravilna in dosledna uporaba kondoma (tudi pri oralnem spolnem odnosu).

Več o gonoreji si lahko prebereš na:

Klamidija (limfogranuloma venerum)

Povzetek:

  • Klamidija je pogosto pridružena gonoreji.
  • Prenos: nezaščiten spolni odnos.
  • Simptomi: vnetje sečil in rodil, izcedek, pekoče uriniranje; lahko prizadene bezgavke, pojavijo se razjede na spolovilu.
  • Preventiva: dosledna uporaba kondoma pri spolnem odnosu, stalni spolni partner.

Klamidija je bakterijska okužba, ki je pogosto pridružena gonoreji, običajno se okužijo predvsem mlade odrasle osebe.

Pot prenosa: Prenaša se s spolnimi odnosi (oralni, vaginalni in analni), med porodom lahko tudi iz matere na novorojenčka.

Simptomi: Večina ljudi okuženih s klamidijo nima nobenih izrazitih simptomov. Če pa se pojavijo simptomi, se ti pojavijo v nekaj tednih po spolnem odnosu z okuženim partnerjem in so v obliki vnetja sečnice pri moških in vnetja rodil pri ženskah. Pri obeh spolih se lahko pojavi izcedek in pekoče uriniranje, pri moških lahko nastopi bolečina v enem ali obeh testisih. Nezdravljena klamidijska okužba lahko povzroči neplodnost ali zunajmaternično nosečnost. Pri analnem spolnem odnosu okužba prizadene tudi zadnjik. Pojavijo se bolečine v anusu, izcedek in krvavitve iz zadnjika. Pri nekaterih klamidijskih sevih so lahko prizadete tudi področne bezgavke (venerični limfogranulom), razjede na spolovilu in hemoragični proktitis (vneta, rdeča, otekla sluznica rektuma).

Zdravljenje: Zdravimo jo z antibiotiki, da preprečimo kasnejše težave. Sočasno je potrebno zdraviti tudi spolnega partnerja.

Preventiva: Tveganje za prenos okužbe s klamidijo se precej zmanjša ob pravilni in dosledni uporabi kondoma ter z varnim spolnim vedenjem – stalni spolni partner. Ob izraženih simptomih je potrebno testiranje na spolno prenosljive bolezni.

Več o klamidiji si lahko prebereš na:

Sifilis

Povzetek

  • Najpogosteje se okužijo moški stari 25-34 let.
  • Bolezen poteka v treh fazah.
  • Prenos: nezaščiten spolni odnos, lahko tudi s poljubljanjem.
  • Zgodnji simptomi: čvrsta bulica na mestu okužbe, ki se razvije v čankar (neboleča razjeda), izpuščaj in/ali kondilom (čvrsta bulica), neboleče povečane bezgavke.
  • Preventiva: dosledna in pravilna uporaba kondoma, stalni spolni partner.

Sifilis je bakterijska spolno prenosljiva okužba. V 20. stoletju je bila to pogosta spolno prenosljiva okužba, a se je pojavnost sifilisa v 80. letih prejšnjega stoletja precej zmanjšala. V zadnjih 10 letih je v Evropi spet v porastu. Najpogosteje se okužijo moški stari 25-34 let. Po okužbi se pojavi čankar (razjeda), izpuščaj in/ali široki kondilomi (čvrste bulice). Razjeda se lahko pojavi v ustni votlini, anusu, na penisu ali vagini. Izpuščaj se lahko pojavi kjerkoli na telesu, medtem ko se kondilomi predvsem v anogenitalnem predelu.

Pot prenosa: Prenaša se z vsemi oblikami nezaščitenih spolnih odnosov (oralni, vaginalni in analni). Možnost prenosa je tudi s poljubljanjem, v kolikor je v ustni votlini prisoten čankar.

Simptomi: Sifilis poteka v 3 fazah.

  • V primarni fazi (3 tedne po okužbi) se na mestu okužbe pojavi čvrsta bulica, ki jo lahko spregledamo. Iz nje nastane neboleča razjeda ali čankar. Povsem neboleče se povečajo tudi bezgavke. Čankar po parih tednih povsem izgine, a okužba brez zdravljena vseeno napreduje v 2. fazo.
  • V sekundarni fazi (6-8 tednov po okužbi, najkasneje v 6 mesecih) se povečajo vse bezgavke, na koži ali sluznici se pojavi rdeč izpuščaj, ki običajno ni srbeč, lahko se pojavijo simptomi podobni gripi. Na sluznici se pojavijo kondilomi, po 4-5 mesecih pričnejo izpadati lasje. Simptomi te faze trajajo približno 2 tedna, pojavljajo pa se lahko do 2 leti.
  • Pozna ali latentna faza sifilisa se pojavi 10-20 let po okužbi. Sifilis napade notranje organe, možgane, živčni sistem, srce in ožilje, jetra, kosti in sklepe. Pojavijo se težave s koordinacijo mišic, paraliza, slepota, demenca. Lahko se konča s smrtjo.

Zdravljenje: Sifilis je ozdravljiva bolezen, če jo z antibiotiki začnemo zdraviti dovolj zgodaj. Zdravljenje pozne faze sifilisa ne povrne okvar, ki so zaradi okužbe že nastale.

Preventiva: Dosledna in pravilna uporaba kondoma, stalni spolni partner. V kolikor ne poznaš svojega statusa glede spolno prenosljivih bolezni, je čas, da se testiraš.

GLIVIČNE OKUŽBE

Kandidoza

Povzetek

  • Glivična okužba, ki se pri ženskah običajno pojavi v nožnici, pri moških pa na sluznici glave penisa.
  • Prenos: s stikom okužene kože ali sluznice.
  • Simptomi: spremembe kože oz. sluznice, izcedek (grudast, od sirasto belega do fluorescentno rumenega).
  • Preventiva: ustrezna higiena, urejena prehrana, bombažno spodnje perilo, … (podrobneje spodaj).

Kandidoza sicer ni definirana kot spolno prenosljiva okužba, je pa pogosta glivična nadloga, ki se v 75% pojavi vsaj enkrat v življenju vsake ženske. Povzroča jo candida albicans. Pri ženskah se najpogosteje naseli v nožnici (vulvovaginalna), medtem ko je pri moških najpogostejša na sluznici glave penisa in okolne kože.

Pot prenosa: S stikom.

Simptomi: Rdeča, pekoča in srbeča koža oz. sluznica. Pojavi se izcedek, ki se spreminja od vodenega do grudastega in od sirasto belega do fluorescentno rumenega ter je lahko obilen. Lahko se pojavi pekoče uriniranje in boleč spolni odnos.

Zdravljenje: S protiglivično (antimikotično) terapijo, običajno z vaginaleti (»svečke«, ki jih apliciramo v nožnico) in/ali mazilom, ki ga mažemo 2x-3x dnevno. Kronično obliko kandidoze zdravimo s sistemskimi antimikotičnimi zdravili v obliki tablet.

Preventiva:

  • Redna higiena intimnega predela z milom, ki ima ustrezen pH. Spolovilo brišemo od nožnice oz. penisa proti anusu.
  • Izogibanje sladkorju oziroma sladkarijam, saj se glivice z njimi hranijo.
  • Uporaba bombažnega spodnjega perila.
  • Ženske z občutljivejšo sluznico naj se izogibajo odišavljenim vložkom in tamponom.
  • Izogibanje mehčalcu perila.
  • Antibiotiki povečajo možnost razvoja glivic.

DRUGO

Trihomoniaza

Povzetek

  • Povzročitelj: pražival, bičkar Trichomonas vaginalis.
  • Prenos: nezaščiteni spolni odnosi, preko izmenjave spolnih igračk.
  • Simptomi: pri moških penast ali gnojen izcedek iz sečnice, pekoče uriniranje. Pri ženskah rumeno-zelen izcedek iz nožnice, spremembe na sluznici.
  • Preventiva: dosledna in pravilna uporaba kondoma, higiena spolnih igračk.

Je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča pražival, bičkar Trichomonas vaginalis. Ob ne zdravljenju pri ženskah lahko povzroči vnetje jajcevodov, prezgodnji porod in nizko porodno težo. Okužba se najpogosteje prenaša med heteroseksualnimi pari, pa tudi med ženskami, ki imajo spolne odnose z ženskami in sicer predvsem preko izmenjave spolnih igračk.

Pot prenosa: Z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Možen tudi prenos z brisačami in kopalkami.

Simptomi: Pri moških pogosto asimptomatsko. Če se pojavijo simptomi, se pojavi penast ali gnojen izcedek iz sečnice, lahko pekoč občutek pri uriniranju. Medtem ko se pri ženskah po 4-28 dneh od okužbe pojavi rumeno-zelen ali siv izcedek iz nožnice, ki je neprijetnega vonja. Koža in sluznica sta pordeli, srbeči, lahko se pojavi bolečina na področju spolovila.

Zdravljenje: Zdravila v obliki tablet, ki vsebujejo metronidazol. Zdravita se oba partnerja hkrati. V času okužbe je potrebna vzdržnost pri spolnih odnosih.

Preventiva: Redna uporaba kondomov pri spolnih odnosih, ustrezna higiena spolnih igračk in izogibanje tveganim spolnim stikom.

Sramne uši

Povzetek

  • Insekti, ki se naselijo na poraščene dele človeškega trupa, na glavi jih ni.
  • Prenos: s tesnimi telesnimi stiki, preko oblačil.
  • Simptomi: gnide, pikčasti in rjavi drobci na koži, modrikaste lise na koži.

Sramne uši so insekti, ki se na intimnih predelih držijo človeških dlak in se prehranjujejo s krvjo. Najpogosteje se pojavijo na dlakah okoli spolovil in anusa, redkeje pod pazduho in na dlakah po okončinah in trupu. Na glavi jih ne najdemo. Sramna uš meri 1-2 mm in se počasi razmnožuje.

Pot prenosa: Prenašajo se s tesnimi telesnimi stiki, pa tudi preko oblačil in posteljnine.

Simptomi: Na dlakah lahko opazimo gnide, na koži pa pikčaste rjaste drobce (iztrebki uši). Na mestu pikov lahko nastanejo modrikaste lise, ki so verjetno posledica alergije na določeno snov iz sline uši. Srbenje je zmerno, a ponoči lahko postane nevzdržno.

Zdravljenje: Zdravimo z insekticidi, ki so v lekarnah na voljo brez recepta, poleg tega uši mehansko odstranjujejo. Priporočljivo je zdravljenje vseh oseb, s katerimi smo imeli stike in bi lahko bili okuženi. Izjemnega pomena je tudi ustrezna higiena posteljnega perila, ki ga moramo prati na 95°C. Vsaj na 60°C preperemo tudi ostalo perilo oziroma obleke, ki smo jih uporabljali.

Več si lahko prebereš na: