Povzetek
- Mentalno zdravje je bistvenega pomena za kvaliteto tvojega življenja.
- Anksiozna motnja oziroma živčna napetost se kaže kot psihična napetost, razdražljivost, motena koncentracija, bolečine v prstnem košu, razbijanje srca, težko dihanje, …
- Depresija je duševna motnja, za katero je značilno izrazito negativno počutje.
- Zajame celega človeka in vpliva na čustva (žalost, otopelost, napetost, tesnoba, občutek krivde, nemoč, razdražljivost, razočaranje), misli (sem nevreden, nimam prihodnosti, sem slab človek, življenje nima smisla, ni mi pomoči, želim si umreti), telo (bolečine, utrujenost, mravljinci, pomanjkanje energije, pomanjkanje apetita) in vedenje (umik v samoto, jok, poležavanje, opuščanje dejavnosti, slaba skrb zase, nespečnost, upad želje po spolnosti, slab spomin, pomanjkanje koncentracije).
- Možnosti zdravljenja: izvajanje sprostitvenih tehnik in pozitivna miselnost, farmakološko (zdravila) in obisk psihoterapevta, psihologa ali psihiatra.
- Psihološka pomoč za študente (kontakti ob koncu prispevka).
- Interaktiven priročnik “Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?” (ob koncu prispevka).
ANKSIOZNOST
Vsak peti človek se enkrat vsaj enkrat v svojem življenju sreča z mentalno boleznijo. Ena izmed njih je tudi anksiozna motnja. Kot že samo ime pove, je za njo značilna živčna napetost oziroma anksioznost. Anksioznost lahko nastopi v različnih stopnjah in sicer kot:
- Tesnoba.
- Trema.
- Napetost.
- Živčnost.
- Strah.
- Zaskrbljenost.
Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalno reakcija, če ti preti neka nevarnost. Anksioznost bo tvoje telo pripravila na boj ali beg, pri čimer se poveča aktivnost možganov, pospeši se bitje srca in poveča se prekrvavljenost mišic. Tako na primer zaradi strahu pred nesrečo voziš bolj previdno ali pa se zaradi tesnobe ob morebitnem neuspehu bolje pripraviš na izpit.
Včasih pa se ta varovalni mehanizem sproži tudi, ko nam ne preti nobena nevarnost, anksiozna reakcija je tako pretirana ali pa traja predolgo časa. Telo se pripravi na beg ali boj s »sovražnikom«, medtem ko se sovražnik v resnici skriva v nas samih. In kadar nas tak neustrezen ali neutemeljen strah ovira pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, govorimo o anksiozni motnji.
Znaki anksiozne motnje
Znaki anksioznosti so številni in sicer:
- Psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija.
- Bolečine v prsnem koši, razbijanje srca in težko dihanje.
- Vrtoglavica.
- Bolečine v trebuhu in slabost.
- Glavobol.
- …
Znaki anksioznih motenj spominjajo na dejanske bolezni (npr. bolečina v prsih spominja na bolezni srca), zato je bolnik običajno v neprestanem strahu, da je z njim fizično nekaj narobe.
Vrste anksioznih motenj
Anksioznih motenj je več in se med seboj razlikujejo po trajanju, izraženosti anksioznosti in vzroku, ki jih sproži. Tako ločimo:
- Generalizirana anksioznost (Bolniki s to motnjo so neprestano tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Vzrok njihove napetosti pogosto ni znan niti samim bolnikom. Zavedajo se nesmiselnosti skrbi, vendar se je ne morejo znebiti. Tudi ponoči se ne morejo se sprostiti, zato jih pesti nespečnost, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje).
- Panična motnja (Bolniki občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije, v katerih se znajde bolnik. Značilen je zelo izrazit strah in občutek, da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti bolniki velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Napadi trajajo nekaj minut, a se radi ponavljajo. Zato se bolniki izogibajo nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo ali kjer bi se počutili nemočne.
- Socialna fobija (Je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je bolnik v centru pozornosti. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko pa se stopnjuje do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi. Nepomembne napake v takih situacijah se bolnikom zdijo katastrofalne, počutijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi).
- Specifične fobije (To je strah pred določenim objektom ali situacijo. Čeprav se posameznik zaveda, da strah ni smiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu pa se večina uspe tem situacijam izogniti, tako da jim fobija ne povzroča kakih bistvenih težav v življenju).
Zdravljenje anksioznosti
Za premagovanje anksioznih napadov, se v prvi vrsti priporoča izvajanje sprostitvenih tehnik. Te temeljijo na sprostitvenih vajah z globokim dihanjem ali pa z odvračanjem pozornosti.
- Hitra sprostitvena tehnika (Globoko vdihni skozi nos, zadrži sapo 10-20 sekund in napni vse mišice v telesu. Izdihni skozi usta in popusti napetost v mišicah).
- Ritmično dihanje (Vdihni skozi nos in štej do tri. Izdihni skozi nos in štej do istega števila. Ne zadržuj diha. V tem ritmu dihaj nekaj minut).
- Globoko dihanje (Večkrat dnevno vadi dihanje s trebušno prepono).
- Progresivna mišična sprostitev (Vsako mišično skupino (pesti in podlaket, nadlaket, spodnji del nog, stegna, trebuh, prsni koš, ramena, vrat, ustnice, oči, obrvi, čelo) stisni za pet sekund in sprosti za deset sekund. Bodi pozoren na dihanje).
- Sprostitev na geslo (Trikrat globoko vdihni in izdihni, ob vsakem izdihu pomisli: “Moje telo je sproščeno. Sem sproščen/-a.” V mislih preleti telo in sprosti tiste dele telesa, za katere čutiš, da niso sproščeni. Vajo naredi večkrat na dan v različnih okoliščinah. Nauči se prepoznati telesne znake tesnobe in takoj, ko jih prepoznaš, naredite to vajo).
- Odvračanje pozornosti – s tem utišaš negativne misli
- Pozorno opazuj predmet ali prostor.
- Osredotočenje na čutila: kaj vidiš, slišiš, tipaš, okušaš ali vonjaš?
- Miselne vaje: odštevanje (od 1000 do 7), poštevanka števila 12, naštevanje živali ali imen na črko M, spominjanje podrobnosti s sprehajalne poti itd.
- Osredotočenje na dejavnosti, ki zahtevajo vso pozornost (reševanje križanke, igre z žogo, šivanje itd.).
- Prijetni spomini in fantazije.
Včasih pa sprostitvene tehnike niso dovolj in je potrebno poiskati strokovno pomoč. Ker anksioznost pogosto nastopi skupaj z depresijo, se pri zdravljenju najpogosteje uporabljajo anksiolitiki in antidepresivi. Anksiolitiki delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro olajšanje težav. Antidepresivi pa so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.
Poleg terapije z anksiolitiki in antidepresivi je priporočeno zdravljenje s psihoterapijami, kjer bolniki iščejo vzroke in rešujejo težave, ki jim jih tovrstna motnja povzroča pri vsakodnevnih aktivnostih.
DEPRESIJA
Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj, ki ne izbira spola, starosti, rase, … O depresiji govorimo, kadar je posameznikovo razpoloženje več kot 2 tedna vsak dan zelo negativno ali če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale. Depresija lahko nastopi v treh stopnjah:
- Blaga depresija (kadar lahko razpoloženje dvignemo s spodbudnimi dejavnostmi).
- Zmerna depresija (kadar so nihanja razpoloženja prisotna vsak dan).
- Globoka depresija (Nihanj razpoloženja ni moč opaziti, saj so negativne misli prisotne skoraj ves dan).
Depresija ni posledica človekove šibkosti, zato je ni moč premagati le z voljo in močno željo. Bolniki sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se bolje počutili. Zanje je značilno, da simptomatiko depresije močno občutijo, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresija, pri bolniku z običajnimi preiskavami ne more odkriti.
Simptomi depresije
Simptomi depresije so številni, a se običajno pričnejo kazati precej počasi. Polna slika depresije se navadno razvija več mesecev. Bolnik tako na začetku težko opazi, da se je v njihovem življenju zgodilo nekaj ključnega, kar bo lahko vplivalo na njegovo mentalno zdravje naslednjih nekaj let.
Depresija zajame celo telo in duha. Kaže se s sledečimi znaki:
- Čustva – žalost, otopelost, napetost, tesnoba, občutek krivde, nemoč, razdražljivost, razočaranje.
- Misli – sem nevreden, nimam prihodnosti, sem slab človek, življenje nima smisla, ni mi pomoči, želim si umreti.
- Telo – bolečine, utrujenost, mravljinci, pomanjkanje energije, pomanjkanje apetita.
- Vedenje – umik v samoto, jok, poležavanje, opuščanje dejavnosti, slaba skrb zase, nespečnost, upad želje po spolnosti, slab spomin, pomanjkanje koncentracije.
Zdravljenje depresije in kaj lahko narediš sam
Kaj lahko narediš sam?
- Ne postavljaj si težko dosegljivih ciljev in ne nalagaj si prevelikih odgovornosti.
- Velike naloge razdeli v več manjših, rešuj jih po vrsti, ne vseh hkrati.
- Od sebe ne pričakuj preveč, kajti to lahko poveča občutek neuspešnosti.
- Poskušaj biti v družbi, čeprav se ti zdi, da bi ti bolj prijala samota.
- Udeležuj se dejavnosti, ki te lahko razvedrijo. Ukvarjaj se s športom, pojdi v kino, na družabna srečanja, … Ne bodi pa razočaran, če tvoje razpoloženje ne bo takoj boljše.
- Vzemi si čas, da boš v miru pojedel, hrana pa naj bo privlačna na pogled, okusna, sveža in zdrava.
- Skrbi za svoje telesno počutje in telesno kondicijo. Razgibaj se, pojdi v naravo, tudi v mestu čim več hodi peš.
- Skrbi za svojo zunanjost, neguj svoje telo, tudi če se ti zdi odveč, bodi pozoren na to, kako si oblečen, kakšen je tvoj videz.
- Ne utapljaj svoje potrtosti v alkoholu, tudi kadar imaš občutek, da bi to izboljšalo tvoje počutje.
- Ne poskušaj lajšati bolečin s protibolečinskimi zdravili. Učinek bo le kratkotrajen, bolečina pa nato še hujša.
- Odloži velike življenjske odločitve. Dokler traja depresija, ne menjaj službe, ne poročaj se in ne ločuj, ne da bi se posvetovali s kom, ki mu zaupaš in te vidi bolj realistično, kot se vidiš sam.
- Ne pričakuj, da bo vse hitro prešlo samo od sebe – to se zgodi redko. Ne zvali krivde nase, če izboljšanje ni tako hitro, kot si pričakoval.
- Nikar ne premlevaj svojih črnih misli in jih ne sprejemaj kot realnost. So le del depresije in bodo prešle, ko bo minila.
- Pomembno je, da o svojih težavah govoriš, čeprav se počutiš izčrpanega in nezanimivega za druge. Domači in prijatelji ti lahko pomagajo samo, če vedo, kako je s tabo. To pa jim lahko poveš le ti, nihče ne more tega storiti namesto tebe.
- Ne jemlji nobenih zdravil po lastnem preudarku in glede zdravil upoštevaj samo nasvete svojega zdravnika.
Zdravljenje
Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi več vrst psihoterapije. Nekaterim bolj pomaga psihoterapija, drugim zdravila. Pri večini pa je najbolj uspešna kombinacija obojega – zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami.
Zoper depresijo obstaja več skupin zdravil, ki delujejo na različne biokemične snovi in s tem na biološke procese v možganih. Antidepresivi običajno učinkujejo šele po treh ali štirih tednih in imajo lahko tudi neželene stranske učinke, na katere bo opozoril zdravnik. Pomembno je, da zdravil ne nehaš jemati prezgodaj. Treba jih je jemati še nekaj mesecev po tem, ko se počutje izboljša in izginejo vsi znaki depresije.
Zdravila za zmanjševanje tesnobe (pomirjevala) in zdravila z uspavalnim učinkom nimajo antidepresivnega učinka. Včasih pa jih zdravnik – vsaj začasno – predpiše skupaj z antidepresivnimi zdravili, ker s tem hitreje ublaži najbolj neprijetne znake depresije.
Kam se lahko obrneš po pomoč ob duševni stiski?
Poskusi s pomočjo modela Mental Health Screening na najhitrejši in najpreprostejši možen način ugotoviti, kakšno je tvoje duševno zdravstveno stanje. Stanja duševnega zdravja, kot sta depresija ali tesnoba, so resnični, pogosti in ozdravljivi. Prav tako je možno okrevanje.
https://screening.mhanational.org/screening-tools/
O duševnih stiskah je potrebno čim več govoriti. V kolikor imaš kakšnega zaupnika, mu povej, kako se počutiš in kaj se s teboj dogaja. Pomoč lahko poiščeš tudi pri osebnem zdravniku, ki te bo napotil k ustreznemu strokovnjaku. Prav tako pa lahko na spodnji povezavi najdeš osnovne vire pomoči za osebe v duševni stiski.
Psihološka pomoč za študente
Viri pomoči in kontakti zbrani na enem mestu – klik
Brezplačno svetovanje brez napotnice:
- Posvet – Center za psihološko svetovanje
- spletna stran: www.posvet.org
- telefon: 03170477, 031778772
- e-naslov: info@posvet.org, svetovalnica@nijz.si
- delovni čas: 8:00-16:00
- Društvo center za pomoč mladim (CPM)
- spletna stran: www.cpm-drustvo.si
- telefon: 014382210, 031323573
- e-naslov: lj-info@cpm-drustvo.si
- delovni čas: 9:00-15:00 (pon, pet), 9:00-18:00 (tor, sre, čet)
- Svetovalnica “Pogovori se s študentom psihologije”
- spletna stran: www.dspm.si/contact.php
- e-naslov: svetovalnica.dspm@gmail.com
- Psihosocialno svetovanje v okviru Zavoda Študentska svetovalnica
- e-naslov: soulutiontherapy@gmail.com
- telefon: 014380253
- delovni čas: 10:00-15:00 (pon, tor, čet, pet), 12:00-17:00 (sre)
- Svetovalnica #to sem jaz
- spletna stran: www.tosemjaz.net
- Psihosocialna svetovalnica v okviru pedagoške fakultete
- spletna stran: https://www.pef.uni-lj.si/894.html
Če potrebuješ pomoč takoj:
- 112
- Osebni zdravnik
- Center za mentalno zdravje, Enota za krizne intervencije
- spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/enota-za-krizne-intervencije/
- telefon dežurne službe: 015874922
- Urgentna psihiatrična ambulanta
- spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-izvenbolnisnicno-psihiatrijo/
- telefonsko naročanje: 014750685 (8:00-12:00)
- e-naročanje: https://narocanje.ezdrav.si/
- Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
- spletna stran: https://www.zdstudenti.si/zdravnik/milos-pavlovic/
- telefon: 012007411
- e-naslov: psihiatrija@zdstudenti.si
V stiski lahko pokličeš:
- Klic v duševni stiski (v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana)
- telefon: 015209900
- delovni čas: vsako noč, 19:00-7:00
- Tom telefon
- spletna stran: www.e-tom.si
- telefon: 116 111
- e-naslov: tom@zpms.si
- delovni čas: vsak dan, 12:00-20:00
- Društvo Zaupni telefon Samarijan
- spletna stran: www.telefon-samarijan.si
- telefon: 116 123
- delovni čas: vsak dan, 24 ur na dan
Več o anksioznosti in depresiji si lahko prebereš na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ko_te_strese_stres.pdf
Interaktiven priročnik “Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?” – klik