Navodila za paciente

Ali prepoznaš nasilje in veš, kako odreagirati?

Preglej vse

Povzetek:

  • Različne vrste nasilja se lahko med seboj prepletajo (psihično, fizično, spolno, spletno, vrstniško preganjanje).
  • Nasilje običajno poteka v štirih fazah (obdobje naraščanja napetosti, izbruh nasilja, obdobje opravičevanja, obdobje miru in nežnosti).
  • Žrtev nasilja pogosto trpi tako fizične kot psihične posledice.
  • Žrtev nasilja se lahko po pomoč obrne na različne nevladne organizacije, centre za socialno delo, policijo in varno hišo.
  • Kadar opaziš nasilje, ga ne ignoriraj. Prijavi ga na pristojni center za socialno delo ali policijsko postajo.

Nasilje se redko kaže kot enkratno dejanje. Številne in raznovrstne oblike nasilja se najpogosteje med seboj prepletajo, ponavljajo in stopnjujejo ter trajajo mesece, leta, desetletja. Pri nasilju gre za nadzor nad žrtvijo, ki ga nasilnež učinkovito vzdržuje z uporabo fizičnega, psihičnega, spolnega in/ali ekonomskega nasilja. Je proces, v katerem povzročitelj nasilja počasi, a vztrajno omejuje družabno življenje žrtve in uničuje njeno samopodobo in samospoštovanje. Socialna mreža žrtve je tako vedno manjša in posledično je vedno bolj ujeta v primež nasilneža.

Nasilje običajno poteka v štirih fazah:

  • Obdobje naraščanja napetosti v odnosu.
    • Nasilnež postaja nestrpen in zajedljiv.
    • Nasilnež odgovornost za svojo jezo prelaga na žrtev.
    • Nemogoče se je pogovarjati.
    • Napetost postaja nevzdržna, žrtev želi pomiriti nasilneža.
    • Zahteve nasilneža do žrtve se stopnjujejo.
  • Izbruh nasilja.
    • Napetost preraste v eno od oblik nasilja.
    • Žrtev je zmedena, poskuša razumeti, kaj se je zgodilo.
    • Žrtev krivi sebe, ker ni uspela pravočasno pomiriti napetosti.
  • Obdobje opravičevanja.
    • Nasilnež se žrtvi opravičuje za povzročeno nasilje.
    • Žrtvi govori, da ne more živeti brez nje, da mu pomeni vse na svetu in da se bo poboljšal.
    • Nasilnež obljubljam, da se bo poboljšal, da žrtve ne bo več udaril, zaničeval, žalil, ji grozil, …
    • Krivdo za nasilje preloži na žrtev (npr. »če ne bi tega rekla, te ne bi udaril).
    • Nasilnež zanika, da je bil nasilen in žrtev prepričuje, da ni tako hudo, kot le-ta misli, da je.
  • Obdobje miru, nežnosti, »medenih tednov«.
    • Žrtev se počuti bolje in verjame, da je vsega hudega končno konec.
    • Žrtev je prepričana, da bo lahko preprečila nove izbruhe nasilja, če se bo dovolj lepo vedla.
    • Povzročitelj nasilja žrtvi kupuje darila in ji posveča ogromno pozornosti.
    • Obdobje »medenih tednov« sčasoma izgine

Sledi novo obdobje naraščanja napetosti in krog nasilja se tako sklene.

Oblike nasilja in kako ga prepoznati

Psihično nasilje

Psihično ali čustveno nasilje zajema obnašanje in ravnanje, s katerim povzročitelj nasilja povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Je stalen vzorec verbalne zlorabe, čustvene zlorabe, ravnanja in vplivov, ki žrtvi dajejo občutek, da ni vredna, ljubljena, zaželena.

Psihično nasilje v partnerskih odnosih običajno nastopi po romantični fazi in se pogosto stopnjuje v fizično nasilje. Odhod iz takega odnosa je dolgotrajen, včasih pa se tudi ne zgodi. Običajni nasveti in ukrepi bližnjih žrtvi ne odprejo oči, saj mora žrtev sama priti do točke, ko si prizna, da potrebuje pomoč. Večinoma se v take toksične odnose zapletejo osebe, ki so v otroštvu preživljale podobno – lahko so bile žrtve fizičnega, čustvenega ali spolnega nasilja.

Primeri psihičnega nasilja:

  • Poniževanje.
  • Žaljenje.
  • Vpitje
  • Pripisovanje odgovornosti ali krivde.
  • Posmeh in zaničevanje.
  • Molk kot sredstvo pritiska.
  • Grožnje.
  • Osamitev od prijateljev ali družine.
  • Prepoved posedovanja stvari ali živali, ki so žrtvi izjemno pomembne.
  • Uničevanje stvari, ki žrtvi veliko pomenijo.
  • Sumničenje.
  • Zalezovanje.
  • Ustvarjanje klime strahu.
  • Ustrahovalna sporočila preko telefona, spleta, spletnih omrežij.
  • Pripisovanje negativnih značilnosti, ki se kažejo kot nenehno kritiziranje, sarkazem, sovražnost ali zvračanje krivde na žrtev.

Si se znašel v toksičnem partnerskem odnosu, kjer je prisotno psihično nasilje? Prepoznaj opozorilne znake:

  • Partner te nenehno sramoti pred drugimi.
  • Partner kritizira vse, kar narediš.
  • Nenehno išče tvoje napake in ti da občutek, da nič ne narediš prav.
  • Na tvoj račun vedno stresa zlobne šale.
  • Partner skuša nadzorovati vsak tvoj gib in vsako tvojo besedo.
  • Vseeno mu je za tvoje občutke in pogosto reče, da si preobčutljiv ali da se motiš.
  • Nenehno te zatira in ti pove, da so tvoje sanje, cilji in želje nepomembni in neumni.
  • Partner misli, da si nesposoben in vedno ve, kaj je najboljše zate.
  • Obtožuje te za svojo slabo voljo, svojo nesrečo in probleme.
  • Daje ti občutek krivde, ker bi se rad videl s prijatelji, družino ali ker bi rad šel kam sam.
  • Vedno govori, da zanj nisi dovolj dober in da si lahko najde boljšega.
  • Vedno ima prav in vedno naredi vse po svoje.
  • Vedno nadzoruje tudi tvoje finance, da bi s tem nadzoroval tvoja dejanja.
  • Nenehno te kliče in ti piše sporočila, da bi videl, s kom se družiš in kaj počneš.

Fizično nasilje

Fizično nasilje je vsaka uporaba sile, ki pri žrtvi povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so pri tem nastale poškodbe.

Primeri fizičnega nasilja:

  • Porivanje.
  • Klofutanje.
  • Lasanje.
  • Udarci s pestmi.
  • Brcanje.
  • Zvijanje rok.
  • Pretepanje.
  • Napad z nožem ali drugim orožjem.
  • Udarjanje z glavo ob tla ali steno.
  • Davljenje.
  • Vlečenje po tleh.
  • Povzročanje opeklin s cigareti.

Spolno nasilje

Spolno nasilje predstavljajo dejanja s spolno vsebino, ki jim žrtev nasprotuje, je v njih prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja (otrok) ne razume njihovega pomena. V primeru spolnega nasilja prevladuje zmotno prepričanje, da je storilec običajno neznanec, ki naj bi žrtev napadel v »temni ulici« in pri napadu uporabil fizično silo. Spolno nasilje se v resnici najpogosteje dogaja doma za štirimi stenami.

Primeri spolnega nasilja:

  • Neprimerni pogledi, komentarji, nagovarjanje.
  • Kakršno koli neželeno dotikanje (oblačil, las, telesa) ali trepljanje, ščipanje, drgnjenje ob telo, objemanje, poljubljanje.
  • Spolni napad ali vsiljen spolni odnos – posilstvo.
  • Prisilno izvajanje spolnih dejanj s penetracijo ali predmeti.
  • Prisilno masturbiranje.
  • Incest ali krvoskrunstvo.
  • Neželeno osvajanje, predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti.
  • Ponavljajoči se predlogi za druženje, zmenke.
  • Opolzki komentarji glede videza, uporaba obscenega jezika ali gest (žvižganje).
  • Zgodbe, šale ali namigujoči komentarji s spolno vsebino.
  • Bahanje s spolnimi podvigi.
  • Pošiljane materialov s spolno vsebino, prisilno gledanje pornografije.
  • Žaljivo spogledovanje.
  • Spolno namigujoče geste ali strmenje v dele telesa.
  • Pripovedovanje laži ali širjenje govoric o spolnem življenju osebe.
  • Seksistične šale (npr. o blondinkah in plešastih moških).

Ekonomsko nasilje

Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje in omejevanje družinskega člana ali partnerja pri razpolaganju z dohodki.

Primeri ekonomskega nasilja:

  • Neprispevanje v skupni proračun.
  • Neplačevanje preživnine.
  • Nasilen odvzem denarja.
  • Preprečevanje dostopa do denarnih sredstev.
  • Odvzem bančnih kartic, dohodka ali sredstev socialnih pomoči.
  • Nadzor nad nakupi.
  • Izsiljevanje.
  • Preprečevanje iskanja zaposlitve.

Vrstniško preganjanje – bullying

Vrstniško preganjanje je posebna oblika nasilja otrok/mladostnikov nad sovrstniki. Gre za ponavljajoča slaba ravnanja enega nad drugim. Ta vrsta nasilja se lahko kaže kot fizično, socialno in/ali psihološko preganjanje.

Primeri vrstniškega preganjanja:

  • Agresivnost.
  • Nasilno vedenje.
  • Podlo ravnanje.
  • Klevetanje.
  • Izsiljevanje denarja ali druge lastnine.
Caucasian woman being bullying from other girls

Spletno nasilje

Spletno nasilje je nasilje ene ali več oseb nad drugo osebo ali skupino preko spleta. Med najstniki je najpogosteje prisotno spletno ustrahovanje, spletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo.

Primeri spletnega nasilja:

  • Žaljiva sporočila in komentarji usmerjena v točno določeno osebo.
  • Izključevanje iz skupin – v tej skupini se o točno določeni osebi razpravlja in obrekuje, kar se da jasno vedeti tudi žrtvi tovrstnega nasilja.
  • Ustvarjanje sovražnih skupin, ki so uperjena proti določeni osebi.
  • Nasilnež ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebino, ki žrtev spravlja v zadrego ali jo ponižuje.
  • Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki.
  • Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja.
  • Predelava fotografij na žaljiv način.
  • Žaljivi memi.
  • Vdiranje v profile.
  • Obrekovanje, izsiljevanje in grožnje.
  • Kraja gesel.
  • Spletno zalezovanje (pogosto preraste v fizično zalezovanje).
  • Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih sporočil na račun žrtve.
  • Happy slapping – objava posnetkov nasilja, kjer nekdo napade žrtev, drugi to snemajo in nato objavijo na spletu.
  • Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov.

Vsako spletno nasilje na žrtvi pusti hude posledice, čeprav v veliki večini primerov žrtev tega ne pokaže. Spletno nasilje žrtvi povzroči stisko, ki lahko vodi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje ter tudi samomor.

Posledice nasilja pri otrocih (prirejeno po POND, priročnik Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini)

Telesne posledice Spolne in reproduktivne posledice Duševne in vedenjske posledice Druge dolgoročne posledice
Poškodbe po telesu, zlasti trebuhu in prsnem košu Poškodbe in krvavitve iz spolovila Občutek sramu in krivde Rak
Možganske poškodbe Spolno prenosljive okužbe Nizka oz. negativna samopodoba Kronične pljučne bolezni
Opekline in udarnine Neželena nosečnost Slab uspeh v šoli Fibromialgija
Odrgnine in podplutbe Reproduktivne težave (npr. neplodnost) Motnje hranjenja in spanja Sindrom razdražljivega črevesja
Vreznine in raztrganine Spolna disfunkcija (psihofiziološka motnja, ki onemogoča posamezniku, da bi imel in/ali užival v spolnem odnosu) Posttravmatska stresna motnja Ishemična bolezen srca
Poškodbe glave Hiperaktivnost Bolezni jeter
Zlomi Motnje spomina
Gibalna oviranost in invalidnost Prestopništvo, nasilništvo in drugo tvegano obnašanje
Smrt (npr. sindrom stresenega otroka) Depresija in anksioznost
Podhranjenost Težave v odnosih
Psihosomatske motnje
Samopoškodovanje in samomorilnost

Posledice nasilja v partnerskih odnosih (prirejeno po POND, priročnik Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini)

Telesne posledice Spolne in reproduktivne posledice Duševne in vedenjske posledice Druge dolgoročne posledice
Ponavljajoče poškodbe, ki jih spremljajo nenavadna pojasnila in izgovori Poškodbe in krvavitve iz spolovil Občutek sramu in krivde Pogosti obiski pri zdravniku zaradi nespecifičnih težav
Spolno prenosljive okužbe Nizka/ negativna samopodoba
Neželena nosečnost Motnje hranjenja in spanja Stalna prisotnost vsiljivega partnerja pri ambulantni obravnavi
Poškodbe trebuha ali prsnega koša Prekinitev nosečnosti Motnje spomina
Odrgnine in podplutbe Reproduktivne težave Fobije in panične motnje Umor
Vreznine, raztrganine Spolna disfunkcija Posttravmatska stresna motnja Samomor
Poškodbe glave Nerazložljivi bolezenski znaki s strani rodil Telesna neaktivnost, zloraba opojnih substanc
Zlomi Tvegano spolno vedenje
Gibalna oviranost Depresija in anksioznost
Glavoboli Samopoškodovanje in samomorilnost
Izguba sluha
Nerazložljive težave s prebavo
Bolečine v spodnjem delu trebuha
Sindrom razdraženega črevesja
Pogoste okužbe sečil
Nepojasnjene kronične bolezni

Kaj storiti?

Soočanje z dejstvom, da si se znašel v vlogi žrtve nasilneža, je težko. Če se znajdeš v odnosu, kjer je prisotno nasilje:

  • Povej nekomu, kaj se ti dogaja in se ne zapiraj vase.
  • Ohrani stike z ljudmi in se ne izoliraj.
  • Ko je partner nasilen, se zakleni v sobo in vzemi telefon, da lahko pokličeš policijo.
  • Med izbruhom nasilja si zavaruj glavo in trebuh. Če lahko, kliči na pomoč ali zbeži k sosedom, ti pa naj pokličejo policijo.
  • Takoj obišči zdravnika, ki naj napiše zdravniško potrdilo.
  • Če je le mogoče, si predhodno pripravi stvari za nujni/hitri odhod.
  • Prijavi storilca policiji.
  • Pomoč obstaja. Nisi sam. Zberi moč, da odideš in si urediš življenje brez nasilja.

Na koga se lahko obrneš?

  • Nevladne organizacije.
  • Centri za socialno delo
  • Policija

Če si priča nasilja:

  • Slišiš zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehaj poslušati in ukrepaj! Pokliči policijo.
  • Če si priča nasilju, zakriči: »Takoj prenehaj, sicer bom poklical policijo.«
  • Pokliči policijo na 113 ali varnostno službo, če je prisotna.
  • Ne posreduj sam, saj se s tem lahko izpostaviš nevarnosti.
  • Počakaj v bližini do prihoda policije.
  • Ko se situacija umiri, preveri, če žrtev nasilja še kaj potrebuje.

Kaj še lahko naredim?

  • Informiraj se o nasilju, da ga boš lažje prepoznal in vedel, kako ravnati.
  • Otroke vzgajaj v duhu nenasilja.
  • V medosebnih odnosih ne uporabljaj nasilnih vedenj. Ne zlorabljaj svoje moči nad drugimi.
  • Kadar opaziš nasilje, ga ne ignoriraj. Prijavi ga na pristojni center za socialno delo ali policijsko postajo.
  • Kadar si priča izbruhu nasilja, pokliči 113.

Več o nasilju in kje najdeš pomoč, si lahko prebereš na:

https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/poti-iz-nasilja.html

https://safe.si/nasveti/spletno-in-mobilno-trpincenje/spletno-nasilje

http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v-druzini/pomoc-zrtvam