O odnosu med zdravnikom in bolnikom

Človeško bitje tekom življenja razvija številna znanja in veščine; nekatere od njih so tudi pridobljene. Ena od teh veščin, ki je ključnega pomena v odnosu do drugih ljudi in okolice kot take, je vsekakor sposobnost dobre komunikacijeŽe iz vsakdanjega življenja ugotavljamo, da ima znanje/vedenje bore malo odlik, če ga ne znamo pravilno razložiti in podati tudi ostalim ljudem. Tako je dobra komunikacija z ostalimi ljudmi pomemben dejavnik pri sklepanju poslovnih vezi, odnosov v družini in v romantičnih, ljubezenskih odnosih. Nenazadnje je ključna in torej zelo pomembna tudi v odnosu med zdravnikom in bolnikom, saj je to, kar poveš in kar zamolčiš ENAKO pomembno!

Že danes se vprašajte, če ste morda med tistimi, ki se pogosto znajde v situaciji, ko ga okolica narobe razume? Ali imate morda občutek, da težko (ob)razložite svoje želje, pričakovanja ali težave? Ste zadosti dober poslušalec? Kako pa se razumete s svojim zdravnikom?

Številni dokazi pričajo, da je kvaliteten odnos med bolnikom in zdravnikom ključnega pomena za uspeh zdravljenja.

Običajno obiščemo zdravnika, ko se počutimo bolne, šibke ali ranljive. Bolnik ima bodisi zdravstveno težavo, ki jo zaupa zdravniku in od njega seveda pričakuje, da jo bo čim prej kar najbolje rešil ali pa je trenutno še zdrav in pričakuje od zdravnika pomoč pri vzdrževanju tega »zdravja« in dobrega počutja, tudi s pomočjo diagnostičnih, laboratorijskih in ostalih metod. Kakorkoli, z leti se postopoma postavlja odnos med bolnikom in zdravnikom. Če jima to uspeva, postane njuna relacija neke vrste » partnerski odnos«.

Predstavljajte si sebe v tej zgodbi

»Dva bolnika že dlje časa sedita v čakalnici in slučajno čakata na istega zdravnika. Eden od njiju spoštuje svojega zdravnika in večkrat mesečno komaj čaka, da pride na pregled, saj mu zdravnik vedno odgovori na zastavljena vprašanja in počasi odstirata dileme zdravljenja njegove bolezni, zato se tudi s časom vedno bolje počuti. Drugi bolnik ne mara svojega zdravnika in že sama misel, da ga bo poklical na razgovor v ambulanto, mu povzroča zdravstvene težave.«

Kakšne je razlika? Dva bolnika, ista čakalnica, isti zdravnik. Eden od njiju je bil zelo zadovoljen, drugi popolnoma nezadovoljen s pogovorom in z zdravljenjem. Verjetno ste že sami ugotovili, da ni samo zdravnik ta, niti samo bolnik tisti, ki opredeljuje odnos med njima. Bistveno je namreč razmerje, ki se gradi in se odvija med zdravnikom in bolnikom!

Za oceno kvalitete vašega odnosa s svojim izbranim zdravnikom, vam predlagam nekaj vprašanj.

1.    Ali moj zdravnik izpolnjuje moja pričakovanja?

2.    Ali je tudi večina ostalih bolnikov zadovoljna z »našim« istim izbranim zdravnikom?

3.    Ali sem zadovoljen z zdravljenjem, ali je to uspešno in se počutim bolje?

4.    Ali me je zdravnik prepričal, da je moje zdravljenje »pod kontrolo«?

5.    Ali me zdravnik vzpodbuja in mi daje možnost k dodatnim vprašanjem glede nejasnosti, nerazumevanja zdravstvenih težav in danih napotkov?

6.    Ali me zdravnik poskuša razumeti? (Mi daje občutek, da sem neumen? Me obsoja?) Ali jaz razumem njega/njo? Govori v jeziku, ki mi je domač?

7.    Ali sploh lahko zaupam sposobnostim svojega zdravnika? Me je prepričal s svojim znanjem in poznavanjem problemov?

8.    Je zdravnik naredil dovolj za najin tako pomemben odnos,kot je bolnik-zdravnik?

9.    Ali vztrajam pri tem zdravniku samo zato, ker nimam trenutno nobene druge, boljše možnosti za medicinsko oskrbo?

Bolnik se mora obenem zavedati, da nosi tudi sam velik del odgovornosti v svojem odnosu do zdravnika, zdravljenja in posledično srečnega in zdravega življenja.

Pomemben del začetnega »srečanja« med bolnikom in zdravnikom je anamneza, podajanje informacij o svojem trenutnem stanju, zaradi katerega je bolnik sploh obiskal zdravnika. 80% podatkov, ki jih zdravnik potrebuje za postavitev prave diagnoze pride od informacij, ki jih bolnik pove (ali pokaže) svojemu zdravniku. Ostalih 20% predstavljajo pregled, preiskave in testi.

Besedna (verbalna) informacija, tudi »vaša preteklost«, se nanaša tako na odgovore na zastavljeno zdravnikovo vprašanje in tudi na tisto, kar poveste brez posebnega zdravnikovega vzpodbujanja (»med vrsticami«). Neredko se zgodi, da prav tista, za vas nepomembna malenkost, potrdi ali ojača zdravnikovo pravilno sklepanje in pomaga pri postavitvi diagnoze. Naj vas ne bo strah izreči tudi manj pomembnih zadev, češ, saj to ni pomembno. Podajte zdravniku čim več podatkov, tudi npr. o samozdravljenju, jemanju nekaterih dodatnih pripravkov (homeopatska zdravila in taka, ki ste si jih že sami predhodno kupili v lekarni). Tudi zdravnik je samo človeško bitje in vas je lahko pozabil vprašati.

Nebesedna komunikacija/obnašanjeizraža globljipomen povedanega, saj nam samo besedni del komunikacije ne prikaže celotne slike (tako bolnika, kot zdravnika). Bodimo pozorni na držo telesa, grimase, geste, živčne kretnje, usmerjenost pogleda, položaj rok…Nebesedna komunikacija lahko podvoji pomen povedanih besed in jim še bolj verjamemo, lahko pa tudi izniči ali zavrne prepričljivost povedanih besed.

Razjasnitev pojmov, ki jih večkrat že v običajnem življenju ne razumemo, v medicinskem žargonu pa še prav posebno ne, je pomemben dodatek pri pravilnem razumevanju zdravnikovega podajanja informacij. Zdravnik lahko spregleda, da uporablja preveč znanstveni jezik, kratice, tujke….ki lahko za bolnika pomenijo nekaj drugega ali pa prav nič. Zatorej naj vas ne to ne vznemirja in odkrito izrazite, da pravkar povedanega ne razumete! Nihče si ne bo mislil, da ste navaden neumnež; istočasno morda tudi zdravnik morda ne razume, kaj konkretno ste imeli vi v mislih in tako ponovite tudi vi svojo razlago.

Sporočanje slabe novice ni nikoli enostavno, ne za zdravnika in ne za tistega, ki mu je le ta namenjena. Zdravnik bo morda ocenil, na kakšen način bi si vi želeli, da vam jo pove. Včasih bo izbral neposredni, direktni, klinični način in bo povedal stvari natančno take, kot so. Tudi če je vi še ne boste pripravljeni ali je ne boste želeli slišati. Pomembno je, da tudi to pove na mehkejši, empatičen način. Nekateri zdravniki bodo ubrali bolj pozitivno plat, tudi če je vse narobe. To vas lahko zmede in mislili boste, da zdravnik ne jemlje vas, vaših občutkov in situacije zadosti resno. Če poznate osebnostne lastnosti zdravnika (in seveda on pozna vaše), je to mnogo lažje. Včasih je dobra rešitev ta, da se z zdravnikom že predhodno, ko ste zdravi, dogovorita, na kakšen način naj vam v prihodnosti (če bo seveda potrebno), pove slabo novico. To zmanjša napetost med vama (v prihodnosti) in obenem ojača vajin sedanji odnos. Včasih je bolje, če vam zdravnik vsega DANES ne pove, obenem vam pa omogoči vrnitev k njemu, ko doma vso zadevo tehtno premislite, prespite in si pripravite dodatna vprašanje oziroma zahtevate pojasnila. Zdravnik vam bo stal ob strani, tudi če morda ne bo poznal vseh odgovorov na vaša vprašanja, morda se bo ravnal po preteklih izkušnjah s prejšnjimi pacienti ali se bo pogovoril s kolegi, pogledal v literaturo…

Kaj pa, ko gredo stvari v komunikaciji v napačno smer?

Velike spremembe v zdravstvenem sistemu, spremembe v načinu razmišljanja in dela, spremembe v delovnem času in soočanje s stresom, prinašajo znova in znova velik vpliv obremenitev na bolnike, njihove družine in seveda na celotno zdravstveno osebje, posebno na zdravnike. Zdravniki se ukvarjamo z: vedno številčnejšimi in težavnejšimi bolniki (kljub vsej razvitosti zdravstva še vedno ne zmoremo pomagati vsem tako, kot bi si želeli), s številno paleto zdravstvenih novosti pri zdravljenju bolezni (nova zdravila, nove diagnostične metode, nove smernice, nove bolezni,…), s spremenjenimi in prilagojenimi predpisi glede varovanja bolnikove zasebnosti, z varčevalnimi ukrepi in cenovno zakonodajo, s pravdnimi postopki in vsesplošno prisotnostjo medijev (novinarji,TV, internet, časopis), z razširjeno skrbjo za svojce…

Zdravnik se nemalokrat tudi sam znajde v precej težavni, kompleksni situaciji, kako bi kar najbolje krmaril med vsemi zahtevami vsakdana in obenem ohranil lastno zdravje, brez prezgodnje izgorelosti, tesnobe ali kakih drugih neprijetnih občutkov. Predstava ljudi o zdravniku, ki naj vedno skrbi za svoje bolnike (tudi izven delovnega časa!) in je voljan pomagati, se včasih poruši, še posebno, ko vidijo, da ni vedno tak, kot si oni predstavljajo ali kot si želijo.

Ljudje v svojih zahtevah pogosto pozabljajo, da ima tudi zdravnik svoje osebno življenje, da tudi njegovi otroci pogosto ponoči jokajo ali pohajkujejo, da ima bolne starše ali prijatelje, za katere mora skrbeti, da ima lahko partnerske težave ali je odvisen od alkohola,…V teh ozirih je zdravnik človeško bitje, kot vsi drugi. Pametno bi bilo, če bi si tudi zdravniki priznali in prepoznali, da imajo lahko težave in da smejo zboleti. Pacienti se različno odzivajo na zdravnika, ki deluje utrujeno, zdolgočaseno, nezainteresirano ali jezno. Če bolnik svojega zdravnika pozna že dlje časa, lahko tovrstno spremembo zazna zgolj kot začasno »motnjo« in se z njo ne ukvarja preveč, huje pa je, kadar gre za prvi bolnikov stik s takim zdravnikom. Bolnik postane razburjen, s slabim vtisom. Rešitev? Najbolje je, če zdravnik pacientu prizna, da ima danes res »slab dan« ali da ga tudi bolnik vljudno opozori, kar je opazil, brez jeze ali »žolčnih izbruhov«, seveda. S takim priznanjem se lahko zopet vzpostavi »rdeča nit« in bolnik dobi to, po kar je prišel. Seveda pa mora biti zdravnikovo obnašanje, ne glede na vse težave, še vedno strogo profesionalno,sicer lahko škodi bolniku.

Pa vendar…..kako lahko bolnik SAM prispeva h kvalitetnejšemu odnosu med bolnikom in zdravnikom?

1.    pripravite se za pregled, saj veste, da so dandanes zdravniki v časovni stiski. Poskušajte zdravniku povedati čim več v čim krajšem času. Razvrstite si težave po prednostni, prioritetni lestvici, torek kaj vas najbolj teži. Poročajte zdravniku o vseh spremembah zdravstvenega stanja, kaj ga izboljša, kaj poslabša, imate že kako obstoječo bolezen, oziroma ste se nenadoma znašli v kaki novi, neznani situaciji, večjem stresu, poroka, nosečnost…Katera zdravila ste že vzeli, s kom ste se že pogovarjali. Pametno je, če si doma zapišete vprašanja, saj vemo, da veliko bolnikov ob stiku z zdravnikom pozabi na najnujnejša vprašanja.

2.    malce se izobrazite glede svoje bolezni ali težave, preberite v revijah, člankih, na internetu. Veliko lažje boste zdravniku postavili vprašanje in razumeli odgovor.

3.    vaše želje so pomembne! Imate morda hude, neznosne stranske učinke po zdravilih? Zakaj bi molčali. Namen zdravljenja je vendar, da se počutite čim prej čim bolje in ne drugače! Nekatera zdravila povzročajo zvečanje telesne teže, nekatera zmanjšajo spolno moč. Obvezno omenite zdravniku stranske pojave ob zdravljenju in se pogovorite o morebitni zamenjavi.

4.    povratna informacija s strani bolnika lahko zdravniku zelo koristi! Zdravnik ne more »brati vaših misli«! Ne more vedeti, če vam npr. zdravilo ne pomaga, če mu tega ne poveste; enako je s stranskimi učinki. Za zdravnika je ključnega pomena vaša odkritosrčna, ne zlonamerna, pa vendar kritična, razlaga.

Naj nas v sodobnem svetu ne spremljata nevednost in sram, saj smo vendar vsi ljudje, s človeškimi, bolj ali manj dobrimi lastnostmi. Če se bosta tako bolnik, kot zdravnik trudila, da se bosta čim boljše (spo)razumela, bosta kvaliteta zdravstvenih storitev in vsesplošna zdravstvena blaginja hodili z roko v roki. Tega si pa vsi že dolgo zelo želimo, mar ne?

Dobre komunikacije se lahko vsi naučimo, zatorej pohitite!