Najpogostejši zdravstveni problemi v ustni votlini med študentsko populacijo

V Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani izvajamo celovito stomatološko oskrbo pacientov, za katero skrbi šest zobozdravstvenih ambulant, ambulanta za ustno higieno, zobotehnični laboratorij in zobni rentgen. Naloga študentske zobozdravstvene službe je zdravljenje zob, obzobnih tkiv in ostalih bolezni v ustni votlini ter preventivni ukrepi in ozaveščanje o skrbi za zdrave zobe. V nadaljevanju bom opisala najpogostejše zdravstvene probleme v ustni votlini med študentsko populacijo.

ZOBNI KARIES

Karies je kronična infekcijska bolezen, pri kateri t.i. kariogene bakterije, ki so zobnih oblogah, z izločanjem presnovnih kislin poškodujejo trda zobna tkiva (prihaja do demineralizacije trdih zobnih tkiv). Začetni karies je omejen na sklenino, prepoznamo ga kot mlečno bel madež, ki se lahko sčasoma rjavkasto zabarva, in se lahko zaustavi sam, če je omogočena remineralizacija. Le-to omogoča pacient sam z natančnim ščetkanjem z zobno pasto s fluoridom in zobozdravnik z nanašanjem kalcijevih in fluoridnih premazov na zobe. Če prodre karies v dentin, je proces ireverzibilen, potrebna je odstranitev od kariesa poškodovanih trdih zobnih tkiv in izdelava zalivke oz. po potrebi prevleke (protetične krone). Pri študentih opažamo večjo pojavnost kariesa v medzobnih prostorih. Zobne fisure so namreč v večini primerov v otroštvu preventivno zalite, medzobni prostor pa je pri pomanjkljivi higieni z zobno nitko, predvsem pa medzobno ščetko podvržen kariogenim vplivom.

  
Začetni karies se kaže kot mlečno bel madež, napredovali karies se kaže kot temno zabarvana luknjica v zobu.


Slika kaže napredovanje kariesa, kadar le-tega ne zaustavimo in ne pozdravimo

BOLEZNI PULPE IN PERIAPIKALNIH TKIV

Zgodba o nezaustavljenem in nezdravljenem kariesu se nadaljuje v bolezni pulpe in  obzobnih tkiv pri konici korenine, kar nam nazorno prikaže spodnja skica.

Karies je vir bakterij, ki s prodorom proti pulpi povzročajo draženje le-te in posledično njeno vnetje, ki se sprva kaže kot občasna bolečina ob sladki ali hladni ali bolj topli hrani in pijači. Če se nič ne ukrepa, prodre karies s svojimi bakterijami v pulpo. Pupa se okuži, postane zelo vneta in zob močno boli. Potrebno je zdravljenje zoba, t.i. endodontsko zdravljenje, kot kaže spodnja skica.

Nezdravljen zob vodi do še več problemov, saj pulpa odmre, bakterije prodirajo v obzobni prostor na konici korenine in to vse skupaj povzroča vnetje v tem predelu, t.i. »granulom«. »Granulom« se lahko kaže kot oteklina in huda bolečina, lahko pa je povsem neboleč in ga zobozdravnik odkrije na rentgenskih posnetkih. V obeh primerih je nevaren za telo, saj njegove bakterije in njihovi toksini potujejo po krvi do drugih telesnih organov in jih okvarjajo, zato ga je potrebno zdraviti, le da je to zdravljenje dolgotrajnejše in njegova uspešno bolj vprašljiva, kot pri zdravljenju same pulpe. Če je zdravljenje neuspešno, je treba zob odstraniti.

Drug vzrok za bolezni pulpe so poškodbe zob ob udarcih ipd., redkeje nošenje zobnega aparata (zlasti fiksnega) in posegi na zobu (izdelava plomb, protetičnih kron).

Zobni karies in njegove zaplete najučinkoviteje preprečuje pacient sam z dobro ustno higieno, pri čemer je obvezna uporaba medzobnih ščetk ali vsaj odebeljene zobne nitke, in rednimi pregledi pri zobozdravniku in po potrebi ustnem higieniku.

KISLINSKA EROZIJA ZOB

Kislinska erozija zob postaja vse bolj resen problem med mladimi pacienti. Gre za poškodbo trdih zobnih tkiv zaradi kislin, katerih izvor niso bakterije, ki povzročajo zobni karies, ampak so to kisline v hrani in pijači in želodčna kislina (pri želodčnem refluksu, bulimiji).

Zlasti poseganje po nekvalitetni in ceneni hrani in pijači z veliko vsebnostjo sladkorja in citronske kisline, poleg ostalih škodljivih aditivov, postaja čedalje manj obvladljiv globalni problem, ki v ustih ne povzroča le kislinske erozije zob, ampak pripomore k ponovno večji pojavnosti kariesa med mladimi. Zdravljenje kislinske erozije obsega izdelavo zalivk ali prevlek pri bolj poškodovanih zobeh in svetovanje pacientu, naj se izogiba kisli in kislo-sladki hrani in pijači, naj bo časovni zamik med hrano/pijačo in ščetkanjem zob vsaj pol ure pred ali po obroku in uživanje hrane/pijače z večjo vsebnostjo kalcija, ki vsaj nekoliko omili škodljive vplive kislin na zobe (mleko, jogurt, sir ipd.).

PREKOMERNA OBRABA TRDIH ZOBNIH TKIV ZARADI GRIZNIH SIL

Prekomerna obraba trdih zobnih tkiv zaradi griznih sil nastane pri prekomernem dnevnem stiskanju zob ali pri nočnem škrtanju z zobmi oz. bruksizmu. Lahko jo spremljajo bolečine in poškodbe v mišično-skeletnem področju obraza. Škrtanje z zobmi pri malih otrocih je fiziološko, posledice kasnejšega dnevnega stiskanja zob in bruksizma pa so lahko prvič opazne v poznih najstniških letih. Ključna je čimprejšnja prepoznava problema, svetovanje pacientu, izdelava bruksistične opornice in po potrebi napotitev k specialistu zobne protetike, saj spregledana težava dolgoročno pomeni obsežno obrabo zob s poškodbami zobne pulpe in nižanjem griza ter možnimi bolečinami in poškodbami v čeljustnem sklepu in žvečnih mišicah.

Prekomerno obrabljeni zobje zaradi škrtanja z zobmi ali bruksizma.

Grizno opornico, ki preprečuje nadaljnje prekomerno obrabljanje zob, izdela zobotehnik.

GINGIVITIS

Gingivitis ali vnetje dlesni nastopi ob porušeni imunski obrambi v področju dlesni ob prisotnosti t.i. parodontopatogenih bakterij, ki se nahajajo v zobnih oblogah. Vneta dlesen je nabrekla, pordela in na dotik krvavi (zlasti ob ščetkanju zob). Vneta dlesen ne boli, je pa zelo nevarno, če je ne zdravimo, ker privede do hujših vnetij obzobnih tkiv.

Zdrava dlesen je bledo rožnate barve, njen rob je oster, na dotik in pri ščetkanju ne krvavi.

Vneta dlesen je neboleča, pordela, nabrekla (zatečena) in na dotik in pri ščetkanju krvavi.

Najbolj učinkovita terapija je odstranitev mehkih in trdih zobnih oblog in pouk o pravilni ustni higieni. Krvavitev iz dlesni pri ščetkanju vzbuja pri pacientih strah, da so pri čiščenju pregrobi, zato se izogibajo ščetkanju teh predelov, kar vodi v začaran krog-vnetje ostaja in sčasoma napreduje v globlja obzobna tkiva in povzroča parodontitis, ki napravi zobem in telesu veliko škode. Pri študentih opažamo veliko pojavnost gingivitisa. Ključno je, da to bolezen čimprej pozdravimo, ker obstaja tveganje za poznejše napredovanje v parodontitis. Pri tem nam je v neizmerno pomoč ustni higienik, ki izvaja posvet , pouk o pravilni ustni higieni, odstranjuje mehke in trde zobne obloge in izvaja kontrole.

PARODONTITIS

Zgodba o nezdravljenem oz. nezaustavljnem gingivitisu se nadaljuje v zgodbo o t.i. parodontitisu ali po domače parodontozi. Le-ta nastane, ko vnetje napreduje v globlja obzobna tkiva (pozobnico, ki pokriva zobno korenino in jo pričvrščuje v kost, in alveolarno kost, to je kost, ki obdaja zobno korenino), zato nastaja med zobom in okolnimi tkivi t.i. obzobni žep. Z meritvijo globine obzobnih žepov in rentgensko sliko določamo stopnjo napredovanja bolezni. Ločimo začetno in napredovalo obliko parodontitisa. Pri študentski populaciji je zaznati večinoma začetno obliko, v redkih primerih napredovalo obliko.

Skica prikazuje zdrava obzobna tkiva (levo)) in parodontalno bolezen oz. parodontozo (desno)

Slika prikazuje stanje napredovanja parodontalne bolezni.

Vnetje obzobnih tkiv je problematično tudi , ker kri raznaša njegove bakterije in njihove toksine po telesu do drugih organov in jih okvarja. Dokazano je, da imajo ljudje s parodontitisom povečano tveganje za srčni infarkt, rak želodca, poslabšanje že prisotne sladkorne bolezni, nosečnice s parodontitisom pa imajo večjo možnost za prezgodnji porod.

Vnetja obzobnih tkiv najučinkoviteje preprečuje pacient sam z dobro ustno higieno, pri čemer je obvezna uporaba medzobnih ščetk ali vsaj odebeljene zobne nitke, in rednimi pregledi pri zobozdravniku in po potrebi ustnem higieniku.

PERIKORONITIS

Perikoronitis je vnetje dlesni in/ali premične sluznice ob izraščajočem zobu. V študentski populaciji je to nadvse pogost problem, ker v tej starostni skupini izrašča največ osmic. Terapija je vstavitev drenažnega traku ter pri hudi oteklini in sistemski prizadetosti dodatna terapija z antibiotikom.

Položaji neizraslih osmic                 Perikoronitis

BOLEZNI USTNE SLUZNICE

Pri študentski populaciji je v ustih pogost pojav aft . Z ostalimi boleznimi ustne votline se srečujemo redkeje. Pri aftah svetujemo uporabo ustnih vod z antiseptičnim učinkom, kar pospeši celjenje, in po potrebi uporabo pršil, ki začasno anestezirajo rano (zlasti med hranjenjem in umivanjem zob).

ZAKLJUČEK

Iz napisanega sledi, da problemov z zobmi in ustno votlino kar veliko in da so pomembno povezani z zdravjem celotnega organizma, zato je zelo smiselno redno obiskovati svojega zobozdravnika. Velika prednost zobozdravstvene službe Zdravstvenega doma za študente je celovita primarna zobozdravstvena oskrba na enem mestu, ki nam jo omogočajo zobni rentgen, zobotehnični laboratorij in ambulanta za ustno higieno. Naša velika prednost so tudi bistveno krajše čakalne dobe kot v ambulantah za odrasle, ker smo študentski zobozdravniki številčno manj obremenjeni s pacienti. Ocenjujemo, da bi se bilo potrebno še več ukvarjati z zobozdravstveno vzgojo in ozaveščanjem pacientov o pomenu ustne higiene za zdravje zobovja. Ozaveščen in motiviran pacient je največji uspeh zobozdravnika in ustnega higienika.