Petek 18 Januar 2019

Ustna higiena

povzetek pripravila: Urška Šfiligoj


Anatomija (zgradba) zoba

Zob je najbolj trda struktura v človeškem organizmu. Zgrajen je iz krone (del zoba, ki ga vidimo), vratu in ene ali več korenin (del zoba, ki ga prekriva dlesen, in se nahaja v kosti).

- Zunanji del krone zoba pokrivasklenina, ki je podobna kosti in ni oživčena. Sestavljena je predvsem iz mineralov: kalcija in fosforja.

- Pod sklenino je zobovina (dentin), ki je po zgradbi mnogo mehkejša od sklenine.

- V sredini zoba je zobna votlina, napolnjena z rahlim tkivom, imanovanim pulpa, v katerem so krvne žilice in živec. Krvne žilice prehranjujejo zob in prinašajo v zobno tkivo kisik, živčni končiči pa so receptorji za bolečino. Zobna pulpa se proti korenu zoži in preide v koreninski kanal.

zob


Bolezni zob in obzobnih tkiv

1. KARIES ali zobna gniloba

2. GINGIVITIS ali vnetje dlesni

3. PARODONTITIS ali vnetje globjih obzobnih tkiv

 

Bakterije - invazija v ustih

V človeških ustih je približno 50 milijonov bakterij. Najnevarnejše med njimi so streptokoki. Najbolje se počutijo v oblogah, ki se pritrdijo na površino zob in za svojo aktivnost potrebujejo sladkorje. Ob presnovi sladkorjev se proizvajajo organske kisline, ki lahko poškodujejo tudi trdo, 2,5 mm debelo zaščitno plast zobne sklenine. Če bakterije prodrejo do dentina, se poškoduje zobna površina (karies). Brez pravočasnega ukrepanja lahko poškodba napreduje do zobnega živca (pulpe), ki se vname; temu pa sledi močna bolečina.

Karies, gingivitis, parodontitis - besede, ki jih uporabljajo strokovnjaki za ustno zdravje, so danes poznane vsem. Kaj pa pomenijo?


KARIES

zob2

Res je, da je zobna gniloba ena izmed najpogostejših bolezni današnjega časa (le 5% svetovnega prebivalstva je zobna gniloba prizanesena), vendar nihče ni bil rojen z zobno gnilobo in le ta ni dedna. Zobna gniloba je bolezen zobne sklenine in zobovine zaradi delovanja bakterij.


Kaj je vzrok za nastanek zobne gnilobe?

Naravne kolonije bakterij se kopičijo na različne površinah zob, uporabljajo sladkor iz hrane in tako postanejo aktivne. Te bakterije prodrejo globoko v strukturo zoba na mestih naravnih vdolbin površine zoba in na robovih dlesni. Kopičijo se na površini sklenine in tvorijo vse debelejši in debelejši sloj. Zobna gniloba se veliko hitreje širi, z pogostim uživanjem sladke hrane in pijače. Nekatere vrste bakterij, s svojim metabolizmom pretvorijo ogljikove hidrate (sladkor) v kislino, ki se začne najedati sklenino in prodre globlje v strukturo zoba. Začetki zobne gnilobe v zobni sklenini so videti kot bele lise. Ko zobna gniloba doseže zobovino se širi veliko hitreje, kot na sklenini, zlasti pri mladih zobeh. Zobna sklenina je zgrajena iz različnih mineralov, ki ji dajejo trdoto kar nam omogoča žvečenje tudi najtrše hrane. Razen tega, zobna sklenina ščiti zobe pred toplotnimi in kemičnimi dražljaji, kot so sladoled ali vroča kava. Ko pridemo do najedanja sklenine pod vplivom kisline in poslabšanja zobne sklenine, lahko začnemo čutiti bolečine pri uživanju teh živil, kot tudi različnega sadja in sladkarij.


Oblike zobne gnilobe in njene posledice

Bolečine čutimo zaradi draženja živčnih končičev v zobovini, ki se lahko razširi na celoten del čeljusti, kjer se nahaja zob, in celo na področje ušesa in vratu. Če karies prodre do zobne pulpe, pride do vnetja ali pulpitisa, ki še naprej, če se pravočasno ne zdravi, lahko povzroči nekrozo ali posledično celo gangreno, možno je tudi gnojno vnetje. Ni zdravila, z katerim bi lahko zdravili že nastalo zobno gnilobo. Zobnega tkiva, poškodovanega z zobno gnilobo ne moremo obnavljati, temveč ga lahko le odstranimo in ga nadomestimo z ustreznimi materiali, v obliki zobnega polnila ali prevleke. Preventivni ukrepi za boj proti zobni gnilobi so redna in pravilna ustno higiena in pravilni način prehranjevanja ter strokovno čiščenje zob. Kot učinkovito preprečevanje za nastanek zobne gnilobe, se tako pri mladih zobeh priporoča zalivanje ali tesnjenje razpok


Zobna zalivka - plomba

Zobna zalivka nadomesti zaradi zobne gnilobe, obrabe ali poškodbe manjkajoče zobno tkivo.

Zobozdravnik in pacient se dogovorita o načinu zdravljenja zob. V primeru, ko ostane zelo malo zobnega tkiva, se priporoča izdelava ustrezne zobne prevleke, ki v celoti prekrije zobni krn.

Veliko je dejavnikov, ki lahko vplivajo na estetski videz, vzdržljivost in življenjsko dobo zalivk. Redni pregledi pri zobozdravniku pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju zobne gnilobe, imenovane karies, preden se pojavijo težave.

Vrste zobnih zalivk

Z zobno gnilobo (kariesom) prizadeta trda zobna tkiva zobozdravnik odstrani do zdravega tkiva. Pri tem nastalo votlino (kaviteto) zapolni z zobno zalivko. Poznamo direktne in indirektne zobne zalivke.

Direktne zobne zalivke zobozdravnik dokončno izdela v ordinaciji, tu se odvijejo vse faze od odstranitve prizadetega tkiva, polnjenja, do dokončne obdelave. Glede na obseg odstranjenega obolelega tkiva so lahko eno, dve ali več ploskovne. Za izdelavo direktnih zalivk se lahko uporabi različen material.

Indirektne zobne zalivke so zalivke, izdelane v zobotehničnem laboratoriju po predhodnem odtisu pripravljene kavitete. Zobozdravnik odstrani obolelo tkivo, pripravi kaviteto, jo odtisne z odtisno maso, zobotehnik izlije delovni model in izdela zalivko, ki jo zobozdravnik nato zalepi - cementira v kaviteto. Te indirektne zalivke na stranskih zobeh (transkaninem področju) imenujemo inlay ali onlay. Indirektne zalivke iz estetskih materialov na vidnih površinah zob imenujemo zobne luske, ki so prav tako lahko izdelane iz različnih materialov.

Direktne zalivke

Amalgam je material, ki se uporablja že več kot 150 let. Je zmes živega srebra (50%) in drugih kovin (srebro, baker, cink). Je material izbora za popravilo večjih okvar na stranskih zobeh, predvsem zaradi svoje trdnosti, obstojnosti in dobrega stika materiala z zobnimi tkivi (dobra obrobna zapora). Njegova slabost je neestetski videz, predvsem pa izplavljanje živega srebra v telo - vendar po znanstvenih raziskavah ta obremenitev organizma z živim srebrom ne ogroža zdravja, razen pri dokazani alergiji na živo srebro, ki pa je redka.

Amalgamska zalivka

am.zalivka

Kompoziti so materiali, izdelani iz umetnih mas, so barvno prilagodljivi, so estetski, stabilni in prenesejo določene žvečne obremenitve. Uporabni so predvsem na vidnih površinah sprednjih zob (interkanino področje) in pri manjših do srednjih okvarah ličnikov in kočnikov (transkanino področje). Pri izdelavi zalivk iz kompozitnega materiala je nujna absolutna osušitev in posebna tehnika predpriprave sklenine in lepljenja zalivke. Slaba lastnost je krčenje materiala, pri čemer lahko nastane špranja ob zalivki, po kateri lahko bakterije prodrejo pod zalivko in ponovno povzročijo zobno gnilobo (sekundarni karies). Posebej izpostavljena mesta za to so zobni vratovi in medzobni prostori. Trajnost teh zalivk je v povprečju 4-6 let. Zdravstvene težave zaradi izplavljanja sestavin iz zalivk niso poznane, v porastu pa so alergije.

Glasionomerni cementi so iz mineralov sestavljeni posebni cementi z neprosojno strukturo in ne zdržijo večjih pritiskov. Uporabni so le za začasne zalivke in na predelih zob, kjer osušitev zoba pred nanosom materiala ni stoodstotno mogoča. Veliko se uporabljajo kot material za zalivke pri otrocih.

Kompozitna (bela) zalivka

bela zalivka


Indirektne zalivke

Zlati inlay ima zelo dobre lastnosti, zdrži velike pritiske, ima dolgo trajnostno dobo, zahteva večjo in natančno izdelavo kavitete z vzporednimi stenami, da je vstavljiv.

Kompozitni inlay je v barvi zob, vendar služi le za dalj trajajočo začasno oskrbo.

Keramični (porcelanski) inlay je v barvi zob in tako najbolj zadovolji estetiki. Keramični inlay se mora natančno prilagajati drsnim griznim stikom, ker lahko zaradi svoje trdote in posledično krhkosti keramike poči.

Keramika je tudi najprimernejši material za izdelavo zobnih lusk (estetsko prekrivanje sprednjih vidnih ploskev zob).

Zobni inlay nadomesti manjšo površino grizne ploskve, z zobnim onlay-em pa nadomestimo večji del grizne površine zoba.

inlay onlay


Zamenjava zobne zalivke

Zobna zalivka mora obnoviti grizno površino zoba in zatesniti stik zalivke s steno zobne kavitete, kar imenujemo obrobna zapora.

Zakaj je treba zobne zalivke zamenjati?

Zaradi obremenitev pri žvečenju se površina zalivke lahko obrabi, del zalivke okruši ali zalivka poči.

Špranja pri netesni obrobni zapori pa omogoča nastanek zobne gnilobe pod zalivko (sekundarni karies).

Kako zobozdravnik ugotovi, da ja na zobu karies?

Med pregledom zobozdravnik natančno pregleda vse površine zob in preveri, če je površina nepoškodovana in nespremenjene barve glede na ostale zobe v zobni vrsti in/ali je zob boleč na dotik.

Ali je možno, da zobozdravnik zobne gnilobe ne vidi?

Da, to je možno. Zobna gniloba lahko nastane tudi pod zalivko. Take primere odkrije rentgensko slikanje zob.

Najpogostejši vzrok za zdravljenje zob je globoki karies, ki lahko privede do vnetja (pulpitis) ali celo odmrtja (nekroza) pulpnega tkiva in terja odstranitev tkiva iz pulpne votline; lahko pa je vzrok temu tudi poškodba zoba. V takem primeru zob odmre in je potrebno zdravljenje pulpne votline.

Koreninsko / endodontsko zdravljenje

Koreninsko zdravljenje je potrebno pri zobeh, pri katerih je zaradi globokega kariesa, večje plombe ali druge obsežne poškodbe zobne krone prišlo do vnetja ali odmrtja zobne pulpe. Zanimivo je, da vnetje in odmrtje zobne pulpe v večini primerov poteka povsem neboleče. Vedno pa pride do okužbe koreninskih kanalov z bakterijami. Bakterije se v odmrlem koreninskem kanalu nemoteno razmnožujejo in le vprašanje časa je, kdaj skozi odprtino na vrhu korenine vdrejo v okolno kost, kjer spet povzročijo vnetje. Kost v okolici vrha korenine se zaradi vnetja razgradi, telo pa jo nadomesti z vnetnim granulacijskim tkivom, kot obrambo pred bakterijami. Zato takemu vnetju včasih rečemo granulom (slika 1).

zob slika 1

Slika 1: Ko karies doseže zobno pulpo, povzroči vnetje in/ali odprtje zobne pulpe.

Vdori bakterij v kost se v različnih časovnih razmikih ponavljajo in so običajno povezani z blago, topo bolečino, ki največkrat po nekaj dnevih spontano izzveni. Vsak nov vdor bakterij v kost pomeni dodatno razgradnjo kosti in s tem povečanje kostne lezije (granuloma; slika 2). Nezdravljen mrtev zob je zato kronično bakterijsko žarišče, kar lahko vpliva tudi na druge organske sisteme v telesu.

zob slika 2

Slika 2. Vdor bakterij iz korenine v okolno kost povzroči vnetno razgraditev kosti.

Cilj zdravljenja je odstranitev vnetega/odmrlega pulpnega tkiva in bakterij iz pulpne komore in koreninskih kanalov. Ključno pri zdravljenju je, da natančno očistimo koreninske kanale, saj že 1 mm neočiščenega koreninskega kanala lahko vsebuje dovolj bakterij, da vnetje še naprej ostane aktivno.

Pri odmrtju zobne pulpe, zob postane krhek in ga je potrebno utrditi s koreninskim zatičem ali nazidkom

Nazidek ali fiksno-protetično koreninsko sidro v obliki obrušenega zobnega krna s koreninskim zatičem ulitim iz ustrezne kovinske zlitine, ki se cementira v predhodno strojno izoblikovan (prepariran) koreninski kanal. Izdela se na osnovi odtisa korenine zoba in prepariranega kanala.

Konfekcijski nazidek je tovarniško izdelan nazidek iz kovinske zlitine ali keramike različnih dimenzij (dolžine in debeline) s pripadajočimi enakimi svedri zapreparacijo kanalov.

Nazidki služijo za sidrenje (oprijem) cementiranih prevlek in mostičev.

Zobozdravnik pripravi nosilec (nosilec je lahko obrušen zob, nazidek ali vsadek - implantat) in odtisne obstoječe stanje, na osnovi katerega zobotehnik izlije delovni model, na njem pa izdela prevleko ali mostiček.

Prevleke so fiksni zobni nadomestki, ki po obliki, funkciji in pretežno tudi barvi dajejo videz naravnih zob. Ločimo več vrst prevlek: polna kovinska prevleka, fasetirana prevleka, kovinsko - porcelanska prevleka in polnokeramična prevleka.

Prevleke se pritrdijo (cementirajo) na pripravljen nosilec in jih pacient ne more sneti.

Polna kovinska prevleka

polna kov.prevleka

Celotna prevleka je ulita iz plemenite srebro-paladijeve, zlato-paladijeve ali zlato-platinske dentalne zlitine.

Grizna površina prevleke mora biti prilagojena griznemu stiku zob antagonistov (zobje nasprotnega zobnega loka). Obraba grizne površine prevleke je možna le pri uporabi kovinske zlitine neustrezne trdote.

Zaradi kovinske barve te vrste prevlek ne ustrezajo merilom sodobne estetske stomatologije.

Te prevleke služijo za zaščito poškodovanih ali zdravljenih zob v transkaninem področju, predvsem za izdelavo namenskih prevlek za sidranje parcialnih (delnih) protez.

Prednost teh prevlek je v dolgoletnih pozitivnih kliničnih izkušnjah.

Fasetirana prevleka

fasetirana prevleka

Nosilno ogrodje je ulito iz plemenitih dentalnih zlitin. Na sprednji vidni ploskvi ima prevleka izdelano faseto v naravni barvi zoba iz umetne smole ali kompozita.

Zaradi barvne fasete samo na vidni ploskvi prevleke, je pri odprtih ustih vidna kovinska barva, možne pa so tudi barvne spremembe faset. Zato te vrste prevlek ne ustrezajo merilom sodobne estetske stomatologije.

Kljub naštetemu pa neoporečno izvedene tovrstne prevleke ali mostički, omogočajo primerno fiksno protetično oskrbo zob.

Kovinsko porcelanska prevleka

kov.porc.prevleka

Nosilno ogrodje kovinsko-porcelanske prevleke je lahko ulito iz stelitne (kobalt - krom zlitine z ali brez niklja) ali zlato-platinske zlitine.

Kovinsko ogrodje prevleke se natalji/sintra z dentalnim porcelanom po celi površini ogrodja, kar daje ustrezen estetski učinek zobnega nadomestka.

Tako kot pri vseh ostalih prevlekah, se morajo tudi pri izdelavi kovinsko-porcelanskih prevlek dosledno upoštevati skladnost griznih in drsnih stikov z zobmi nasprotnega zobnega loka (antagonistov). V nasprotnem primeru lahko pride do poškodbe porcelanskih površin (odkrušitve) ali obrabe griznih površin nasprotnih naravnih zob ali prevlek v nasprotnem zobnem loku.

Na podlagi kliničnih izkušenj lahko rečemo, da so nosilna ogrodja iz zlato-platinskih zlitin bolj ustrezna kovinska ogrodja, da imajo daljšo življenjsko dobo, pa tudi alergije se pri njih pojavijo redkeje.

Polno keramična prevleka

polna ker.prevelka

Prevleka je v celoti izdelana iz visokokakovostne keramike. Nosilno ogrodje se oblikuje s sodobno CAD-CAM tehniko iz alumino-oksidne ali cirkon-oksidne keramike, na katero se natalji (sintra) dentalni porcelan v naravni barvi zob.

S polno keramičnimi prevlekami dosežemo dovršen estetski videz zobnega nadomestka. V primeru, da je nosilec prevleke kovinski nazidek ali implantat, se kovinska barva prekrije s plastjo neprosevne porcelanske opake oziroma se izdela ogrodje iz neprosevne keramike.

Ker je keramika sicer trda, a posledično krhka, je potrebno skrbno presoditi skladje griznih in drsnih stikov zob, če gre za prevleke, še zlasti pa mostičke večjih razponov.

V kolikor je taka izvedba tvegana, se je bolje odločiti za fasetirane ali kovinsko porcelanske prevleke ali mostičke.

Mostiček je fiksni zobni nadomestek, ki nadomešča enega ali več izgubljenih zob v vmesni vrzeli in je izdelan iz nosilnih prevlek in vmesnih členov.

Kaj je mostiček?

Mostiček je zobna rekonstrukcija, imenovana tudi fiksni protetični nadomestek, ki nadomešča manjkajoče zobe v zobni vrzeli.

Mostiček je sestavljen iz vsaj dveh zobnih prevlek in enega ali več vmesnih členov.

mostiek

Zakaj potrebujem mostiček?

Mostiček ohrani žvečno funkcijo, razumljivost govora, podpira tkiva ustnic in lica ter ohranja naravno skladnost potez obraza.

Kakšne so posledice, če zob ne nadomestimo?

Izguba enega ali več zob povzroči zmanjšanje žvečne površine, sočasno pa lahko pride do nagibanja zob v vrzel ali do izraščanja zob nasprotnega zobnega loka v vrzel. Taka nepravilna lega otežuje čiščenje zob in omogoča zastajanje ostankov hrane, zato je večja verjetnost nastanka zobne gnilobe in tudi večja dovzetnost za obolenje obzobnih tkiv.

Pri vrzeli v vidnem predelu izguba zob še dodatno pomembno vpliva na nelep videz in deloma popačen in/ali težko razumljiv govor.

izguba zoba

Zobni vsadek oziroma zobni implant predstavlja nadomestilo za izgubljeni zob, pri čemer ne potrebuje nobene opore sosednjih zob. Je nosilec za zobne krone, zobni mostiček ali pa predstavlja oporo za celotno zobno protezo. Gre za titanijev vijak, vsajen  v čeljustno kost, na katero je postavljen končni nadomestek: mostiček, krona ali proteza.



GINGIVITIS

Gingivitis ali vnetje dlesni prepoznamo po spremenjeni barvi dlesni (s svetlo rožnate na rdečo), oteklih dlesnih, občutljivih za dotik, ki rade hitro zakrvavijo. Vsaka krvavitev iz dlesni je znak za nujno ukrepanje.

gingivitis


Zakaj se dlesni vnamejo

Glavni povzročitelj vnetja dlesni so bakterije v mehkih zobnih oblogah (zobnem plaku), ki se nabirajo po robu dlesni. Zaradi strupov, ki jih izločajo, in imunskega odgovora organizma pride do vnetja in propada obzobnih tkiv.

Ko govorimo o robu dlesni, verjetno vsak najprej pomisli na rob dlesni, ki ga lepo vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ima dlesen svoj rob tudi tam, kjer ga ne vidimo – v medzobnem prostoru. Tudi v medzobnem prostoru dlesen objema zob. Ob prečnem prerezu medzobnega prostora med kočniki se pokaže, da ima dlesen na tem mestu obliko sedla. In ne samo to. Na tem mestu je tudi zgradba povrhnjice dlesni drugačna. Zelo poenostavljeno rečeno, na tem mestu je dlesen bolj občutljiva in dovzetna za vnetje.

sedlo

 

Vzrok: slaba ustna higiena

Glavni vzrok za vnetje in spremljajoče krvavenje dlesni je slaba ustna higiena. Bakterijski plak se formira na zobeh, ki se slabo ali sploh ne ščetkajo. Največje tveganje je v žlebu med zobom in dlesnijo (sulkus).

Bakterije pri presnovi proizvajajo škodljive metabolične izločke, t. i. endotoksine, ki izzivajo imunski odziv imunskega sistema. Ta imunski odziv sproži vnetje, ki kljub uničenju bakterij sčasoma povzroči umik dlesni. Če vnetja ne zdravimo, napreduje v globlja obzobna tkiva in sčasoma tudi v obzobno kost.

Poleg slabe ustne higiene so dejavniki tveganja za pojav krvavečih dlesni, gingivitisa in drugih parodontalnih bolezni tudi kajenje, sladkorna bolezen, hormonske spremembe v nosečnosti in dolgotrajno dihanje skozi usta.



PARODONTITIS


Vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva. Takrat govorimo o parodontitisu – prizadeti so pozobnica, koreninski cement in alveolna kost. Ko nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva, se tvorijo obzobni (parodontalni) žepi. Vnetje napreduje v tkiva, ki držijo zob v čeljusti, dokler tako ne propadejo, da se začnejo zobje majati,na koncu pa izpadejo.

parodontitis   

Če si zobe in dlesen ne očistimo dovolj temeljito, mehke zobne obloge sčasoma poapnijo in nastanejo trde zobne obloge, ki jim pravimo zobni kamen. Zobni kamen je še dodatno mesto, kjer se mehke zobne obloge hitreje nabirajo. Zobni kamen lahko odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik.



PRAVILNO ŠČETKANJE ZOB Z ROČNO ZOBNO ŠČETKO

pravilno etkanje

                      

Ščetine ščetke postavite tako, da bodo napol pokrivale dlesen in napol zobe, pod kotom 45 stopinj. Zobe si umivamo v smeri od dlesni navzgor oziroma navzdol (od rdečega proti belem)

Vedno ponavljajte isti vzorec. Najprej zunanje površine, nato vse notranje, najprej spodnji zobje, nato še zgornji.

Zapomnite si, da ta zobna ščetka čisti vaše zobe tudi ob izjemno majhnem pritisku. Bodite torej nežni.

Zob ne čistimo takoj po uživanju hrane in pijač. Priporoča se, da s čiščenjem počakamo vsaj pol ure po zadnjem obroku.


UPORABA ELEKTRIČNIH ZOBNIH ŠČETK

Uporaba električnih zobnih ščetk ne zadovolji ustrezne higiene dlesni, zato je enkrat dnevno priporočljiva uporaba ročne zobne ščetke. Za zdravo dlesen je namreč potrebna masaža dlesni pri ščetkanju. Te z električno zobno ščetko ne moremo pravilno izvesti.

Čiščenje prostora med zobmi in ob dlesni je prav tako zelo pomembno za zdravo ustno votlino, kot je čiščenje zob z zobno ščetko. Tako kot vsak dan čistite zobe z zobno ščetko, bi morali tudi vsakodnevno uporabljati zobno nitko. 

Da bi s čiščenjem zob z zobno nitko dobili najboljši rezultat, si morate zapomniti naslednje stvari:

- Uporabljajte zobno nitko ali medzobni čistilec vsak dan.

- Zobe si čistite z nitko vsaj enkrat dnevno.          

- Bodite nežni pri uporabi zobne nitke, saj lahko poškodujete tkivo dlesni.

- Če vas motijo dolge niti zobnih nitk, uporabite držalo za zobno nitko.

Ali naj preneham z uporabo zobne nitke, če začnejo moje dlesni krvaveti?

Ko začnete uporabljati zobno nitko, se pogosto pojavi krvavitev iz dlesni. To je lahko znak, da imate nekakšno obliko bolezni dlesni. Po nekaj dneh uporabe zobne nitke bi morale krvavitve prenehati, saj vaše dlesni postanejo bolj zdrave. Če se krvavitve še nadaljujejo, se posvetujte z zobozdravnikom.

Pri ljudeh, ki obolevajo za parodontalnimi obolenji, nosijo fiksne ortodontske aparate ali imajo fiksne protetične nadomestke zob, svetujemo uporabo medzobnih krtačk različnih debelin, ki ustrezajo različnim širinam medzobnih prostorov.


Postrgajte slab zadah

Slab zadah (halitoza) lahko izvira iz bakterijskih oblog na površini jezika, v brazdah na jeziku ali pa iz medzobnih prostorov. Strgalo za jezik je izjemno uspešno. Njegova anatomska oblika preprečuje težave z refleksom na bruhanje, njegovo učinkovitost pa lahko vidimo in vohamo. Uspeh je zagotovljen že od prve uporabe naprej.

Resnice in zmote o mehki zobni ščetki

Osnovni pripomoček za odstranjevanje bakterijskih oblog oziroma povzročiteljev vnetja dlesni je zobna ščetka. Z njo očistimo rob dlesni in tri od skupaj petih ploskev zob, zato je vloga zobne ščetke pri obvladovanju parodontalne bolezni precejšnja. Pri izboru zobne ščetke je najpomembnejše njeno bistvo, njen aktivni del – glava ščetke s ščetinami. Več ščetin ima ščetka, tanjše so – tanjše so ščetine, lažje sežejo v žleb med dlesnimi in zobom ter ga bolje očistijo. Če v žlebu ne bo bakterij, tudi vnetja ne bo. Pomembna je še oblika glave ščetke, ki mora omogočati enostavno čiščenje tudi za zadnjimi kočniki ter notranjih ploskev sekalcev (tudi pri ljudeh z ozkimi čeljustmi).

Trditev: Mehka ščetka zob ne očisti dobro. NI RES.

Pri ščetkanju s srednje trdo ali trdo ščetko imajo ljudje občutek, da so si temeljito zdrgnili zobe. To drži. Zobe so si zdrgnili, ne pa tudi očistili. Ščetine teh ščetk so predebele, da bi brez močnega pritiska lahko segle v žleb med dlesnimi in zobom ter odstranile bakterijske obloge, ki povzročajo vnetje dlesni. Če pa med ščetkanjem močno pritiskajo, tvegajo, da bodo odrinili dlesen od zoba in razgalili zobni vrat. Zobna korenina, ki pri tem pogleda izpod dlesni, je zelo občutljiva za dotik, zato bo močno pritiskanje s ščetko na tem mestu povzročalo bolečino. Posledica bo slabo očiščeno mesto, ki spet vodi do vnetja dlesni.

Trditev: Mehka ščetka je nežna do dlesni. RES JE.

Fina tanka vlakna ne poškodujejo dlesni. Poleg tega za penetriranje ščetin v žleb med dlesnimi in zobom zadostuje že nežen pritisk med ščetkanjem.

Izogibajte se sladki hrani

Tovrstne bakterije se kopičijo v utorih griznih ploskev, med zobmi ter na robu med zobom in dlesnijo – z drugimi besedami, zadržujejo se na območjih, kjer jih je težko odstraniti, saj se tam lahko nemoteno razvijajo.

Pri bakterijski presnovi ogljikovih hidratov se tvorijo kisline, zato bo pri uživanju sladkarij, hrane in pijač, ki vsebujejo sladkorje (vključno s fruktozo in laktozo), večje tveganje za nastanek kariesa. Če so hrani dodane še kisline, ki so sicer v sadnih sokovih in sadju, je sklenina v še večji nevarnosti.

Kako do zdravega nasmeha

·temeljito in redno ščetkanje zob ter medzobnih prostorov z medzobno ščetko in/ali zobno nitko

·opraviti preventivni pregled ter profesionalno čiščenje zob vsaj dvakrat letno

·posvetovali se s svojim zobozdravnikom ali ustnim higienikom o pravilni izbiri in uporabi pripomočkov za ustno higieno


BELJENJE

Želja po bleščečem nasmehu in belih zobeh je praktično preplavila svet. Glede na to, da obstaja kar nekaj načinov beljenja zob, je dobro vedeti, katere metode so za vaše zobe dobre in katerim se je dobro izogniti.

Na trgu je na voljo kar nekaj različnih načinov beljenja zob-od plastične opornice, na katero pacient sam nanese belilno sredstvo, do strokovnega beljenja v ordinaciji s posebnimi lučmi, vročino in drugimi materiali.

Kje in kako začeti?

Preden se odločite za kakršno koli metodo beljenja zob, je priporočljivo stopiti do zobozdravnika in ga prositi za nasvet. Ta vam bo znal najbolje svetovati, kateri način beljenja bo za vaše zobe najmanj škodljiv in kateri najbolj uspešen, saj beljenje ne deluje enako pri vseh. Če imate na primer rumenkaste zobe, bo beljenje delovalo, če imate rjavkaste malo manj, če imate sive, pa rezultat morda sploh ne bo viden.

Če imate v zobeh zalivke, narejene v barvi zoba, in mostičke, z beljenjem morda ne boste ravno zadovoljni. Beljenje namreč ne vpliva na barvo teh materialov, kar pomeni, da bodo ti deli zoba še bolj izstopali. V takih primerih je bolje razmisliti o porcelanastih zobnih luskah in drugih alternativah.

Ali beljenje škoduje sklenini?

Študije so pokazale, da belilna sredstva, ki vsebujejo do deset odstotkov karbamid peroksida, ne škodujejo zobni sklenini oziroma jo poškodujejo minimalno. V neki študiji so ugotovili celo, da zobni sklenini bolj kot belilo škodujejo sladke brezalkoholne pijače in sadni sokovi.

Kakšne so prednosti beljenja zob?

– Belilo lahko v sorazmerno kratkem času vidno posvetli še tako rumene zobe, saj je učinek beljenja lahko viden v nekaj tednih ali pa celo nekaj dneh (odvisno od metode).

– Uspeh beljenja je odvisen od tega, kako pogosto pacient nanaša belilno sredstvo na zobe, tako ima pacient nadzor nad tem, kakšen naj bo učinek beljenja.

– Nelagodje in stranski učinki beljenja so bolj izjema kot pravilo.

Kakšne so pomanjkljivosti?

Trenutno še ni rezultatov kakršne koli študije, ki bi pokazale stranske učinke in škodo dolgotrajnega beljenja zob. Kljub temu pa strokovnjaki ne priporočajo prepogostega beljenja zob, saj naj bi belilo le vplivalo na zobno sklenino. Še nekatere pomanjkljivosti beljenja pa so:

– Pacient mora, da doseže želeni rezultat, belilno sredstvo in opornico običajno nositi od šest do osem ur.

– Kemikalije v belilnem sredstvu lahko vplivajo na zaznavanje okusa in prebavo.

– Beljenje lahko povzroči večjo občutljivost zob, razdraži mehko tkivo in povzroči vnetje grla.

– Rezultat beljenja je težko napovedati, ker je odvisen od načina beljenja, barve sklenine in sklenine same.

– Težko je predvideti, ali bo rezultat beljenja zadovoljil pacientova pričakovanja ali ne.

– Beljenje je treba izvajati v presledkih in ga ponavljati, saj se zobje po določenem času ponovno lahko obarvajo.



Indeks telesne teže
Vaše idealna teža je med: